Elon Musk napoveduje, da nam v bližnji prihodnosti ne bo več treba delati. Kaj bi se moralo zgoditi, da bi imel prav?

6. 10. 2026, 19:59

6 minut branja
Deli

Elon Musk napoveduje »dobo obilja«, v kateri bodo umetna inteligenca (UI) in roboti proizvajali toliko dobrin in storitev, da ljudem za preživetje ne bo več treba delati. To bi se po njegovem lahko zgodilo že čez 10 do 20 let.

Ljudje bi dobili denar za nedelo: namesto univerzalnega temeljnega dohodka govori celo o »univerzalnem visokem dohodku«.

Toda med današnjo UI in svetom, v katerem je služba samo še izbira, je precej dolga veriga pogojev.

Po srečanju vodilnih tehnoloških podjetij v Beli hiši konec septembra so novinarji Elona Muska vprašali o prihodnosti delovnih mest.

Odgovoril je, da so se službe spreminjale skozi vso zgodovino, kot daleč najverjetnejši izid razvoja UI pa napovedal »dobo obilja«. Njegova napoved gre precej dlje od običajne zgodbe o tehnologiji, ki ukine nekatere poklice in ustvari druge.

Če naj bi imeli vsi visok dohodek in nam za preživetje ne bi bilo več treba delati, ni dovolj, da UI nadomesti nekaj današnjih opravil.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi tak svet postal mogoč?

Ena od možnih prihodnjih stopenj razvoja je tako imenovana superinteligenca – hipotetična UI, ki bi bila po sposobnostih kos tudi velikim organizacijam ljudi ali bi jih presegala. Raziskovalci Google DeepMinda opozarjajo, da je njen razvoj še vedno povezan z velikimi negotovostmi.

Muskov scenarij obilja pa ni odvisen samo od tega, ali bomo dosegli superinteligenco. Stroji bi morali predvsem prevzeti dovolj velik del miselnega in fizičnega dela, da človeško delo za proizvodnjo večine dobrin in storitev ne bi bilo več potrebno.

UI lahko pri posameznih opravilih že danes prihrani veliko časa. Poročilo, za katero je zaposleni prej potreboval dve uri, lahko z njeno pomočjo pripravi v eni, vendar to še ne pomeni, da je celotno podjetje postalo dvakrat produktivnejše. Mednarodna organizacija dela ta pojav opisuje kot »paradoks agregacije«.

Od računalnika do tovarne

Pri fizičnem delu so ovire drugačne. UI lahko napiše elektronsko sporočilo ali analizira preglednico, nekdo pa mora še vedno zgraditi hišo, popraviti cev ali premakniti bolnika.

Raziskovalci podjetja Anthropic so letos analizirali približno 19.000 delovnih nalog v ZDA. Ugotovili so, da današnji roboti tehnično že zmorejo precej fizičnih opravil, vendar pogosto samo v posebej prilagojenih in predvidljivih okoljih.

Po njihovi oceni so roboti danes stroškovno konkurenčni človeškemu delu pri le okoli 0,3 odstotka delovnih nalog v ZDA. Robot torej ne sme samo znati opraviti naloge, ampak jo mora opravljati dovolj zanesljivo in poceni.

Cenejši in zmogljivejši roboti bi lahko del proizvodnje vrnili v razvite države. Raziskava robotizacije v osmih evropskih državah pa kaže, da morebitna vrnitev proizvodnje ne pomeni nujno tudi vrnitve nekdanjega števila industrijskih delovnih mest.

Kaj pa nova delovna mesta?

Musk se pri svojem optimizmu sklicuje prav na zgodovinske primere. Nekoč so bili »računalniki« ljudje, ki so ves dan ročno opravljali izračune. Danes njihove naloge opravljajo stroji in skoraj nihče si ne želi njihove vrnitve.

Takšni poklici so izginjali že med industrijsko revolucijo, nove tehnologije pa so hkrati ustvarjale nove. Avtomatizacija človeka iz nekaterih nalog izrine, tehnološki razvoj pa odpira druge, pri katerih je človeško delo spet potrebno.

Za uresničitev Muskovega scenarija bi se moralo to zgodovinsko ravnotežje porušiti. Stroji bi morali poleg današnjih nalog dovolj hitro prevzemati tudi nove, ki jih gospodarstvo ustvarja.

Tudi tako obilje ne bi pomenilo, da postane vse neskončno in brezplačno. Programsko opremo lahko kopiramo milijonkrat skoraj brez dodatnega stroška, milijona novih parcel ob morju pa ne moremo ustvariti.

Energija, surovine, zemljišča in infrastruktura ostajajo omejeni. Svet obilja bi zato pomenil predvsem možnost, da velik del dobrin in storitev proizvedemo z zelo malo človeškega dela.

Kdo dobi bogastvo, če ga ustvarjajo stroji?

Ko stroji opravijo večino dela, tehnološko vprašanje zamenja ekonomsko. Danes je za večino ljudi plača glavni vir dohodka. Če gospodarstvo njihovega dela ne potrebuje več, morajo dohodek dobiti drugače.

Allianz v letošnjem poročilu o svetovnem premoženju opozarja, da bi UI lahko okrepila premik gospodarskih koristi od dela proti kapitalu. Razvoj UI, podatkovnih centrov in robotov zahteva velike začetne naložbe, uspešne sisteme pa je nato mogoče uporabljati v velikem obsegu.

Večja proizvodnja sama po sebi še ne pomeni višjih dohodkov za vse. Podjetje lahko po avtomatizaciji z veliko manj zaposlenimi proizvede več kot prej. Ustvarjenega bogastva je več, ljudje, katerih delo ni več potrebno, pa samo zaradi tega še ne dobijo dohodka.

Od kod potem »univerzalni visoki dohodek«?

Če ljudje svojega deleža gospodarske proizvodnje ne dobivajo več predvsem prek plače, mora obstajati drug način, kako pride do njih.

Kako bi tak sistem deloval, Musk na septembrskem dogodku ni pojasnil. Med svetom poceni robotov in svetom, v katerem nikomur ni treba delati, tako ne stoji le tehnološki, ampak tudi distribucijski problem.

Ekonomist John Maynard Keynes je že leta 1930 predvideval, da bi tehnološki napredek njegove vnuke okoli leta 2030 lahko pripeljal do 15-urnega delovnega tedna. Delovni teden se ni skrčil niti približno tako močno, Muskova napoved pa gre še precej dlje.

Že leta 2023 je dejal, da bi lahko prišla točka, ko »nobena služba ne bo potrebna« in bi ljudje delali le še zaradi osebnega zadovoljstva.

Če bi se Muskova napoved uresničila, bi stroji opravili skoraj vse potrebno delo in ljudje bi dobili dovolj visok dohodek, da jim za preživetje ne bi bilo več treba delati.

Tehnološki in ekonomski problemi bi bili vsaj v takšnem svetu rešeni. Ostalo bi vprašanje, ki ga je zastavil že Keynes: ne več, od česa bomo živeli, temveč za kaj bomo živeli, če nam za preživetje ne bo več treba delati.