Zoran Stevanović je v enem tednu izgubil dva poslanca, Resnica pa je po neuspehu na lokalnih volitvah vse bližje statusu stranke, ki obstaja predvsem še na papirju. Katja Kokot in Aleksander Štorek sta zapustila poslansko skupino, a s tem nista ogrozila Janševe vlade. Prav nasprotno, razpad Resnice lahko predsedniku vlade celo olajša obvladovanje parlamentarne večine. Stevanović, ki je še nedavno veljal za ključnega igralca pri sestavljanju koalicije, se je znašel v precej manj udobnem položaju. Njegova razrešitev s položaja predsednika državnega zbora je zdaj matematično mogoča, politično pa za Janšo zaenkrat ni smiselna. Razkrivamo tudi ozadje spopadov v Resnici in scenarije, ki jih za svojo politično prihodnost preigrava Stevanović.
Šamanka za 250 na uro na stroške državnega podjetja in rop DARSa
Medtem se nadaljuje čiščenje omar nekdanjega Golobovega energetskega imperija. Gregor Hudohmet je v Romuniji v hišnem priporu, v Gen-I pa so prekinili sodelovanje z Lucijo Mulej, svetovalko za osebnostno rast in duhovnost, ki je za svoje storitve prejemala tudi po več tisoč evrov mesečno. Gen-I, Borzen in Dars so njenemu podjetju skupaj nakazali več kot 315.000 evrov. Poslovanje državnih podjetij tako odpira vse bolj nenavadna vprašanja o tem, za kaj vse se je porabljal denar in kakšno korist so imeli od dragih svetovanj.
Še večji pretres je doživel Dars, kjer je zaradi nakazila 1,8 milijona evrov na lažni račun izbruhnila afera, ki je odnesla več zaposlenih. Sprva je kazalo na klasično mednarodno spletno prevaro, a okoliščine nakazil in dogajanje v podjetju odpirajo tudi vprašanja morebitne notranje vpletenosti. Afera, ki naj bi po nekaterih informacijah politično oslabila novo upravo, se je obrnila v nepričakovano smer. Podrobneje pogledamo ozadje milijonske prevare in vlogo ljudi, povezanih z nekdanjim vodstvom družbe.
Kdo je s kom v drugem krogu
Po prvem krogu lokalnih volitev je politična pozornost usmerjena predvsem v Ljubljano, Maribor in Kranj. Zoran Janković v prestolnici bije eno zahtevnejših volilnih bitk zadnjih let, Luka Mesec pa poskuša nagovoriti tudi volivce, ki Levici na državni ravni nikoli ne bi namenili glasu. Svoboda je po dolgem taktiziranju uradno podprla Jankovića, s čimer je razkrila tudi precejšnje notranje razlike. V ozadju se prepletajo interesi največjih političnih igralcev, ki jim ni vseeno, kdo bo prihodnja štiri leta obvladoval prestolnico. V Mariboru se nadaljuje spopad med Matevžem Frangežem in Borom Greinerjem, v Kranju pa ima NSi priložnost, da osvoji eno najpomembnejših mestnih občin.
Referendum – prvovrstni politični spopad za interpretacijo
Bliža se tudi referendum o interventnem zakonu, zato se stopnjujejo opozorila o proračunski luknji, zdravstvenem prispevku in posledicah morebitne zavrnitve zakona. Opozicija poskuša volivce prepričati, da bodo vladni ukrepi prinesli predvsem nove obremenitve, vlada pa se pri pojasnjevanju svojih rešitev pogosto znajde v obrambnem položaju. Referendumska kampanja tako postaja predvsem bitka za to, kdo bo uspešneje prestrašil ali pomiril volivce.
Kajzer ostaja, Grims odhaja
Prva interpelacija v tem mandatu je medtem skoraj ostala v senci drugih dogodkov. Levica se je lotila zunanjega ministra Toneta Kajzerja, enega zmernejših članov Janševe vlade, in s tem po naši oceni izbrala precej neposrečeno tarčo. Na evropskem političnem prizorišču pa Branko Grims s prestopom k Patriotom odpira novo poglavje razmerij znotraj SDS. Stranka ima zdaj evropske poslance v različnih političnih skupinah, kar sproža vprašanja o njeni prihodnji evropski usmeritvi. Ob tem analiziramo še evropske pobude za omejevanje vpliva konservativnih gibanj in kadrovske premike v slovenski policiji.
Vaša vodnika po slovenski politični savani sva Peter Merše in Mirko Mayer.





Komentirajo lahko naročniki