Z začetkom novega šolskega leta se v učilnice vrača tudi vprašanje, ki bo vse težje ostajalo pred njihovimi vrati: kaj storiti z umetno inteligenco (UI)?
Ameriški portal The Free Press je vprašanje zastavil dvema srednješolskima učiteljema angleščine. Deb Eaton iz Philadelphie UI v svojih razredih prepoveduje. Rod Naquin iz Louisiane pa meni, da učitelji s tem, ko jo zavračajo, zamujajo veliko priložnost.
Ko bližnjica postane problem
Eatonova je svojo odločitev sprejela kmalu po prihodu ChatGPT. Pri enem od učencev je opazila nenavadno spremembo: dijak, ki je pogosto zamujal z nalogami, je nenadoma začel oddajati pravočasne in jezikovno precej napredne eseje.
Ko je preverila zgodovino Google dokumenta, je ugotovila, da je bilo celotno besedilo prilepljeno naenkrat. Zgodovina iskanja je pokazala tudi, da je dijak tik pred tem uporabljal ChatGPT.
Po njenih izkušnjah ni šlo za osamljen primer. Učenci so UI hitro začeli uporabljati kot bližnjico. Posledice pa niso bile zgolj slabše pisanje, temveč tudi slabše reševanje problemov in kritično razmišljanje.
Njena logika je preprosta: če je namen naloge, da se učenec nauči razmišljati in pisati, potem je uporaba UI za opravljanje te naloge v nasprotju z njenim namenom.
Zato uporabo UI, razen pri osnovnem preverjanju črkovanja, obravnava kot akademsko nepoštenost. Njeni učenci morajo del nalog napisati v razredu, lani pa je eno četrtletje zahtevala celo pisanje na papir.
Eatonova zavrača tudi idejo, da bi lahko UI uporabljali samo za iskanje idej. Tudi t.i. “brainstorming” je po njenem del učenja. Učenec se mora najprej sam spopasti s praznim listom, priti do slabe ideje in poskusiti znova. Če mu ideje vedno ponudi stroj, lahko izgubi zaupanje v lastne sposobnosti.
»Problem ni UI, ampak kako jo uporabljamo«
Naquin vidi isto nevarnost, vendar pride do nasprotnega sklepa.
Sam UI uporablja precej nadzorovano. Z njeno pomočjo lahko vsak dan analizira odgovore svojih učencev in hitreje ugotovi, kje imajo težave. Uporablja jo tudi pri pripravi učnih gradiv. Učencem omogoča, da svoje teze preverjajo glede na kriterije ocenjevanja in primere dobrih nalog.
Tudi učencem dovoljuje uporabo UI – vendar pod določenimi pogoji. Če na primer pripravljajo tezo za esej, jo lahko primerjajo z učnimi gradivi, kriteriji ocenjevanja in primeri dobrih nalog. Vendar morajo ob oddaji naloge pojasniti, ali so UI uporabljali; zakaj in kako.
Pri tem poudarja razliko, ki se v razpravah o UI pogosto izgubi: ni enako, če učenec UI uporablja kot pomoč pri učenju, ali če ji preprosto naroči, naj namesto njega napiše nalogo.
Zato prepoved po njegovem ni prava rešitev. Šola bi morala učence naučiti, kako novo orodje uporabljati, ne pa se pretvarjati, da ne obstaja.
Ista dilema tudi pri nas
Podobna razprava se odvija tudi pri nas. Po anketi Safe.si iz leta 2025 je orodja UI že uporabilo 88 odstotkov anketiranih osnovnošolcev in 92 odstotkov srednješolcev.
Šole se na to odzivajo različno: ljubljanska Gimnazija Ledina je za preprečevanje uporabe telefonov in UI pri testih uvedla detektorje kovin, medtem ko učitelj Uroš Ocepek s Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje UI namenoma vključuje v pouk.
Ocepek pri tem predlaga precej preprost premik: namesto da ocenjujemo samo končni izdelek, naj ocenjujemo tudi pot, po kateri je učenec prišel do njega.
Komentirajo lahko naročniki