Kako so Poljaki prispevali k temu, da so na Islandiji rekli NE pridružitvi Evropski uniji

Na Islandiji je največja priseljenska skupnost očitno pomagala zavrniti nadaljevanje pogajanj o članstvu v Evropski uniji. Po ocenah dolgoletnih članov skupnosti je večina volilnih upravičencev poljskega rodu na tem otoku volila proti vstopu v EU.

Islandci so ponovno odprtje pristopnih pogajanj zavrnili z 52,8 odstotka glasov, za pa jih je glasovalo 47,2 odstotka. Referenduma se je udeležilo rekordnih 82,6 odstotka volivcev.

Na Islandiji živi 23.055 ljudi, rojenih na Poljskem. Predstavljajo 5,8 odstotka vseh prebivalcev in skoraj tretjino priseljenske populacije. Večina nima islandskega državljanstva in zato ni smela glasovati, približno 3.000 ljudi poljskega rodu pa je imelo volilno pravico.

Za Poljsko da, za Islandijo ne

Na prvi pogled se njihova odločitev zdi nenavadna. Prav evropsko povezovanje je Poljakom omogočilo lažji prihod na Islandijo. Država je namreč leta 2006 prek z EU skupnega Evropskega gospodarskega prostora odprla trg dela tudi zanje.

Toda poljski priseljenci ne vidijo protislovja. Poljska je s članstvom v EU dobila razvojna sredstva, naložbe in dostop do velikega trga. Islandija pa je že bogata, stabilna in ima prek Evropskega gospodarskega prostora dostop do enotnega evropskega trga, čeprav ni članica EU.

»Poljska je od članstva dobila veliko, toda morda je za Islandijo bolje, da ostane zunaj,« je za Euractiv povedala Martyna, ki v Reykjavíku živi pet let. Podobno razmišlja Katarzyna Kubiś, ki je na Islandijo prišla pri 18 letih zaradi poletnega dela v ribji tovarni. Če ljudje v sedanji ureditvi dobro živijo, se sprašuje, zakaj bi jo želeli spremeniti. Sama je sicer glasovala za nadaljevanje pogajanj.

Prevzeli so islandski pogled na neodvisnost

Številni Poljaki na Islandiji živijo že dve desetletji, imajo tam rojene otroke in so prevzeli tudi islandsko nezaupanje do prenosa pristojnosti na Bruselj. Del skupnosti prihaja iz revnejših in bolj podeželskih območij vzhodne Poljske. Po besedah dolgoletnega prebivalca Tomasza Chrapka so ti ljudje pogosto bolj konservativni, samozadostni in nezaupljivi do oblasti. V poljskih spletnih skupinah na Islandiji se pojavljajo tudi opozorila pred izgubo nacionalne suverenosti.

Poljska skupnost je medtem postala stalni del islandske družbe. Ima svoje trgovine, šole in medije, javne ustanove pa informacije objavljajo tudi v poljščini. Njeni naturalizirani člani zato niso glasovali samo kot Poljaki. Glasovali so tudi kot Islandci, ki menijo, da lahko njihova nova domovina uspešno ostane zunaj Evropske unije.