V Nici zaposleni poskuša preprečiti plenjenje trgovine, nakar ga nekdo udari od zadaj. V Toulousu zamaskirani posamezniki razbijajo vhod v Carrefour Express, v Bordeauxu plenijo znamenito veleblagovnico Galeries Lafayette. V Lyonu zagori turistični urad, v Limogesu pa plameni zajamejo zgodovinsko mestno hišo, katere stolp se nazadnje zruši.
To niso prizori iz države tretjega sveta, na pragu državljanske vojne, to so prizori, ki že vsaj dva tedna pretresajo Francijo, eno od nekdanji evropskih in svetovnih supersil, vse bolj pa se širijo tudi na Belgijo in Italijo.
Manifestation du 17 octobre: l’office de tourisme pillé et incendié par des manifestants place Bellecour, à Lyon https://t.co/tSHe53t0eS
— BFM (@BFMTV) October 17, 2026
🚨🇫🇷 FLASH | À Nice, un commerçant a été agressé par-derrière alors que sa boutique était pillée. Des émeutiers lui ont ensuite jeté des pierres tout en riant. https://t.co/0NNcAfEWpx
— Cerfia (@CerfiaFR) October 17, 2026
Na francoske ulice je zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, nizkih plač in razmer v javnem šolstvu po podatkih oblasti odšlo približno 550.000 ljudi, organizatorji jih naštevajo celo 800.000, ki so sledili protestom zaradi domnevno slabih razmer v šolstvu. Množični mediji so poročali o “mirnih protestih z nekaj incidenti”, a posnetki, objavljeni na omrežju X in dokumentirani tudi v francoskih medijih, razkrivajo drugo plat dogajanja, množično plenjenje trgovin, požige, napade na policiste in uničevanje javnih ustanov.
Razsežnosti nasilja so precejšnje. Po zadnjih podatkih francoskega notranjega ministrstva je bilo pridržanih 2.397 ljudi, poškodovanih pa 997 policistov in žandarjev, od tega sedem huje. Po ocenah francoske trgovske zveze je bilo poškodovanih ali izropanih približno 1.500 trgovin, skupna škoda pa bi lahko znašala več sto milijonov evrov.
Trgovine ostale brez blaga, gasilci in policisti pod napadi
V Parizu so se najhujši spopadi odvijali na Trgu republike in v okoliških ulicah. Zamaskirani posamezniki so postavljali barikade, zažigali zabojnike in razbijali izložbe. Policija je uporabila solzivec in vodni top, napadena pa so bila tudi policijska vozila.
Na ulici Paradis v Marseillu so po navedbah objaviteljev posnetkov avtomobili ustavljali pred trgovinami, njihovi potniki pa so izstopali in odnašali blago. V Nici je bil med poskusom zaščite trgovine Micromania napaden zaposleni. V Toulousu posnetek prikazuje zamaskirane posameznike, ki skušajo razbiti vhod v živilsko trgovino.
Des véhicules de police sont prises pour cible par la foule dans le secteur République à Paris.
#Paris #17octobre https://t.co/yMReav1Tie
— Luc Auffret (@LucAuffret) October 17, 2026
🔴 🇫🇷 FRANCE
Scènes de chaos à Marseille. La situation est hors de contrôle. La police est débordée. À suivre. #Marseille #17octobre https://t.co/zTInewabU1
— Geocrises FR (@geocrises) October 17, 2026
🔵 Images exclusives à #Toulouse, où des manifestants cagoulés tentent de détruire l’entrée d’un Carrefour Express non loin du quartier de Saint Cyprien.
#17octobre #manifestation https://t.co/BAGVxXNb8I— EuroScope média (@EuroScope_media) October 17, 2026
Marseille : ce soir, la rue Paradis s’est transformée en véritable drive-in du pillage. Des voitures s’arrêtent devant les commerces pendant que leurs occupants descendent pour piller. #17octobre https://t.co/UwB0nn6Inw
— Fdesouche.com est une revue de presse (@F_Desouche) October 17, 2026
Za predstavo o gospodarski škodi zadostuje podatek trgovske verige Carrefour. Njen prvi mož Alexandre Bompard je sporočil, da je bilo prizadetih 50 njihovih trgovin, od tega 19 izropanih. Samo stroški popravil naj bi presegli deset milijonov evrov. Nekateri zaposleni bodo morali začasno na čakanje, medtem ko bodo manjši trgovci posledice občutili še precej dlje.
Najbolj pretresljivi prizori pa so prišli iz Limogesa, kjer je zgorela velikanska mestna hiša iz 19. stoletja. Požar je uničil velik del zgodovinskega poslopja in povzročil zrušitev stolpa. V Lyonu je bil požgan turistični urad, v Marseillu pa so izgredniki poškodovali mestno hišo in druge javne ustanove.
Le beffroi de la mairie de Limoges, en flammes, s’est effondré https://t.co/tu9UBPS7iI
— BFM (@BFMTV) October 17, 2026
Nasilje je terjalo tudi človeške žrtve. V Parizu je med protesti po zdravstvenem zapletu in srčno-dihalnem zastoju umrl moški, vendar za zdaj ni dokazov, da bi bila njegova smrt posledica policijskega posredovanja. V Saint-Étiennu je 17-letnik zaradi eksplozije policijske granate izgubil desno roko. Okoliščine dogodka preiskujeta pristojni nadzorni službi policije in žandarmerije. Posebej šokantni so video prizori levih podpornic protestov, ki pa so postale tarče napadov s strani kot kaže večinsko priseljenskih razgrajalskih tolp.
“Ampak… ampak, na vaši strani sem…”
Nasilniško divjanje, požiganje in kraje so bile streznitev za marsikaterega bolj liberalnega Francoza, ki se ukvarja z malim poslom. Na spodnjem videu lastnica trgovine vandale prepričuje, naj ji vendar ne izropajo trgovine, saj je na njihovi strani in je na začetku celo protestirala skupaj z njimi …
“Ampak… ampak, na vaši strani sem…”
Gospa je šolski primer samomorilne empatije: Liberalna Francozinja poskuša mohamedanskim napadalcem, ki ropajo trgovino njene družine razložiti, da je na njihovi strani, da je glasovala za njihov prihod in da je glasovala za odvzem financiranja policiji.
Na začetku je celo korakala na protestih… Med posmehovanjem in norčevanjem iz nje, so ji uničili in izropali trgovino. V tem trenutku se niti ne zaveda, da bi bila lahko tudi posiljena, pretepena, pohabljena, ali tudi ubita in nihče izmed zamaskiranih “študentov” ne bi odgovarjal za to. V enem trenutku si krepostna bela liberalna gospa, ki pridiga o sočutju vključenosti in različnosti, ki nas bogati…, v naslednjem, ko pa to pa sočutje in vključenost izkusiš, pa izgubiš ves entuziazem do bogastva v različnosti.
Različnost ni več tvoja moč, ampak samo še brezupen občutek nemoči in prevaranosti.— Peter Hrastelj (@hrastelj) October 19, 2026
Zakaj so Francozi sploh odšli na ulice?
Francija se ponovno sooča s krizo, ki spominja na leto 2018, ko so državo pretresli protesti rumenih jopičev. Poleg gospodarskih težav jo zaznamujejo tudi vse večje nezaupanje v politične ustanove, razdrobljenost političnega prostora in bližajoče se predsedniške volitve aprila prihodnje leto. Toda socialno nezadovoljstvo še ne pojasni, zakaj so se na udaru znašle trgovine, mestne hiše in celo gasilci.
Francoski kriminolog Alain Bauer je za Le Pandore dogajanje opisal z besedami: »Motivacije so različne, jeza pa enaka.« Po njegovi oceni so se na ulicah znašli ljudje z zelo različnimi cilji, od dijakov in sindikalistov do organiziranih nasilnežev ter priložnostnih plenilcev, med katerimi je zlasti visok delež tistih s priseljenskim poreklom, še posebej iz Afrike in arabskih držav. Bauer opozarja, da je bila usklajenost med organiziranimi izgredniki zelo visoka, medtem ko so plenilci pogosto zgolj izkoristili nastali kaos. Družbena omrežja so omogočala hitro premikanje skupin, policija pa je imela zaradi razpršenega nasilja precejšnje težave. »Policisti so storili, kar so lahko, s tem, kar so imeli,« je ocenil in opozoril na pomanjkanje kadra, opreme ter izčrpanost varnostnih sil.
Podobno zaskrbljen je sociolog Jean-François Amadieu, ki je za RTL opozoril na pomembno spremembo v primerjavi s prejšnjimi francoskimi nemiri. Nasilje se tokrat ni omejevalo na predmestja, temveč je zajelo mestna središča in številna srednje velika mesta. Opozoril je tudi na izbiro tarč. Medtem ko so radikalne leve skupine v preteklosti pogosto napadale banke in trgovine kot simbole kapitalizma, so se tokrat na udaru znašle tudi mestne hiše in druge ustanove republike. Po Amadieujevi oceni je bil s tem ustvarjen precedens, ki bi lahko vplival na prihodnje demonstracije.
Posebno pozornost je vzbudila tudi izjava francoskega novinarja Paula Amarja, ki je zatrdil, da naj bi napadalci v Marseillu poznali naslove judovskih trgovcev in njihove trgovine napadali selektivno. Policija za sedaj načrta še ni potrdila, je pa dejstvo, da so bile tudi judovske trgovine tarča napadov in ropanja.
Der französische Journalist Paul Amar:
»Sie kamen vorbereitet. Sie hatten die Adressen der Rathäuser. Sie hatten Adressen jüdischer Ladenbesitzer.
In einer Straße in Marseille wurden alle Geschäfte, die Juden gehörten, angezündet. Geschäfte, die von Muslimen geführt wurden, nicht.«
@visegrad24 https://t.co/JyikDkXg3T
— David Rosenblatt (@b4l4g4n) October 18, 2026
Nemiri tudi v Italiji in Belgiji
Francija ni bila edina evropska država, kjer so se protesti sprevrgli v nasilje. V Milanu so se demonstracije proti draginji končale s spopadi na trgu pred znamenito stolnico. Po poročanju italijanske tiskovne agencije ANSA so zamaskirani posamezniki v policiste metali predmete, postavljali barikade in poškodovali policijska vozila. Policija je uporabila vodne topove in solzivec, protestni shodi pa so potekali tudi v drugih italijanskih mestih. V Bruslju so se mladi protestniki spopadli s policijo zaradi nasprotovanja podražitvam izobraževanja in napovedanim reformam. Tudi tam so varnostne sile uporabile vodni top in solzivec.
17/10 – Italie 🇮🇹
protestation contre la vie chère + étudiants à Milan
mobilisation aussi à Bologne et Turin https://t.co/7gWvJ6bI9H
— Charli☀️🦎 (@CharliB97783485) October 17, 2026
Francoski izgredi so sprožili politične odzive drugod po Evropi. Madžarski premier Péter Magyar jih je povezal z migracijsko politiko in sporočil, da Madžarska ne namerava popuščati pri varovanju svojih meja. Neproporcionalno velika zastopanost priseljencev v francoskih izgredih je sicer nekaj, kar traja že vsaj tri desetletja in je po mnenju mnogih sedaj dosegla kritično maso.
🚨BREAKING: Hungarian Prime Minister sends a message to the EU:
“Perhaps it is now clear to everyone why Hungary has the strictest possible approach to migration, and why we will NOT weaken our border protection or immigration policy under any pressure.” 🇭🇺🇫🇷 https://t.co/otqkBAUUV9
— Inevitable West (@Inevitablewest) October 18, 2026
Francoske oblasti medtem že čakajo novi protesti. Sociolog Amadieu posebej opozarja na napovedano mobilizacijo 5. novembra, ko bi se lahko na ulice znova podalo več sto tisoč ljudi. Vlada bo morala poleg pregona storilcev in odpravljanja škode odgovoriti tudi na zahteve množice, katere sporočilo protesta bo marsikje ostalo v senci požigov, razbijanja in plenjenja.
Komentirajo lahko naročniki