Navdušene množice ob obisku papeža zaskrbele skupino za širjenje islama v Franciji: »Čez 45 let bo država spet katoliška, nam pa bodo ostale le solze«

»V 45 letih bo Francija znova katoliška, nam pa ne bo ostalo nič drugega kot solze,« ob pogledu na množico vernikov v Parizu in Lurdu ob obisku papeža Leona XIV. zaskrbljeno ugotavlja organizacija za širjenje islama v Franciji.

Papež Leon pozdravlja porast števila novokrščencev v Franciji, predvsem mladih odraslih, ki je letos znova rekorden a pri tem francosko cerkev opozarja, naj ne bo naivno optimistična. »Sprejeti in zaščititi moramo majhen plamen, ki ga je Sveti Duh prižgal v temini noči, majhno seme, ki raste kljub vsemu trnju,« je dodal.

V Francijo je sicer papež prinesel sporočilo upanja in življenja ter tudi okrcal francosko politiko.

Obisk Francije papež Leon XIV. Danes zaključuje v mestu Metz blizu meje z Nemčijo, po tem, ko je že obiskal Pariz in Lurd. Povsod ga je spremljala velika množica francoskih katoličanov.

Množica ki francoskim katoličanom sporoča, da niso sami

800.000 ljudi je papeža pričakalo na Elizejskih poljanah in maši na prostem, ki je bila najbolj številčen del papeževega štiridnevnega obiska Francije. Udeležil se je je tudi skoraj celoten francoski državni vrh, od premierja Sebastiena Lecornuja in vodje opozicije Marine Le Pen, prišla je tudi žena francoskega predsednika Brigitte Macron, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron papeža sprejel v elizsjeki palači, maše pa se ni udeležil. Uradno zaradi načela ločitve Cerkve in države, neuradno pa tudi zaradi določenih nesoglasij med njim in papežem glede pompoznosti in vsebine obiska.

🚨 BREAKING: Around 1 MILLION people are expected in Paris for Pope Leo XIV’s visit. 🇫🇷✝️

In a nation often described as deeply secular, the crowds are sending a powerful message: faith is still alive.

France has a Christian heritage. Will it return to Christ? YES or NO? 🙏 pic.twitter.com/MsUOIjqwF8

— John Micheal Chambers (JMC) (@JohnmichealC1) September 26, 2026

Pričakovanja pred obiskom papeža so bila visoka. »Francoski katoličani se zavedajo, da so postali manjšina in upajo, da bo ta zgodovinski obisk zanetil plamen krščanstva v državi.« Tak učinek je imel na Francijo obisk papeža Janeza Pavla II. Ob svetovnem dnevu mladih v Parizu leta 1997, ocenjuje francoski analitik javnega mnenja Jérôme Fourquet. »Od zunaj je dogodek impresiven; od znotraj pa vzbuja močan občutek skupnosti: občutek, da nismo sami in da gremo naprej skupaj.«

Papež Leon XIV: Obudite spoštovanje do življenja

Namen obiska je v Francijo prinesti upanje in zaceliti rane, ki so jih v francoski cerkvi pustile spolne zlorabe duhovnikov in redovnikov. Francoskim vernikom je sporočil, naj se ne oklepajo materialnih stvari, saj le vera prinaša pravo veselje. Opozoril je tudi na krizo multilateralnih organizacij, ki bi morale skrbeti za mir na svetu ter na nevarnosti umetne inteligence. »Umetna inteligenca lahko ustvari raj za robote in prevzame nadzor nad Zemljo,« je opozoril papež.

Ključno sporočilo papeža pa je sporočilo življenja. V Lurdu je pred množico, v kateri je bilo tudi veliko invalidov, odločno izrazil nasprotovanje splavu, evtanaziji in medicinski usmrtitvi. Francoski parlament je splav leta 2024 zapisal kot ustavno pravico, nedavno pa je potrdil tudi zakon, ki omogoča medicinsko usmrtitev neozdravljivo bolnih odraslih.

Papež Leon je zavrtnil »trenutne trende, ki skušajo redefinirati vrednost človeškega življenja v bolezni, trpljenju in starosti,« in dodal, da v Lurdu sprejmejo vse, ne glede na to, kako krhki so.

Poudaril je, da mora biti človeško življenje spoštovano od spočetja do naravne smrti, kar pomeni odločno nasprotovanje splavu, evtanaziji in asistiranemu samomoru. »Skrbijo me trendi v družbi, ki skušajo znanost in tehnologijo spremeniti v dobičkonosna podjetja, ki bi promovirala gensko manipulacijo, nadomestno materinstvo, prodajo človeških organov in organizacijo asistiranega samomora.«

Posebej je spregovoril tudi invalidom: »Vaše bergle, invalidski vozički in vaše skrite solze niso ovira. So kraj, kjer ste spoštovani in dobrodošli,« svetišče Lurd pa označil za svet kraj, kjer se izpoveduje lepota in svetost življenja, ki je dragoceno Božje darilo.

Moving scenes as Pope Leo XIV cries as thousands of faithful sing the Salve Regina in Latin to honour Our Lady of Paris, on the steps of the Cathedral of Notre-Dame de Paris. pic.twitter.com/bsIKknJGFE

— Catholic Sat (@CatholicSat) September 25, 2026

Papež škofom: Ne pustite si vzeti besede in vzgajajte mlade

V nagovoru škofom papež priznava sekularizacijo in notranje težave Cerkve, ki pa jih vidi kot priložnost za nov misijonski zagon. Škofe je opozoril, da ima Cerkve legitimno mesto v francoski javni razpravi, kljub načelu laične države. Opozarja jih, naj bodo pozorni na morebitno omejevanje te svobode.

Dotaknil se je tudi rasti katehumenata – odraslih, ki se dajo krstiti in pridružijo cerkvi. Lani je imela Francija rekordnih 21.000 katehumenov, kar papež vidi kot vzpodbudno znamenje. Ob tem opozarja, da »zgolj povečanje števila krstov ni dovolj: novi verniki potrebujejo žive skupnosti, dobrodošlico, solidarnost in predvsem trden doktrinalni pouk, ki jim bo omogočil soočanje z ugovori in dvomi.«

Ob tem škofe opozarja, naj ne bodo naivno optimistični. »Sprejeti in zaščititi moramo majhen plamen, ki ga je Sveti Duh prižgal v temini noči, majhno seme, ki raste kljub vsemu trnju.« Številke so vendarle zaskrbljujoče. V starosti 18-49 let se le še 25 % Francozov identificira kot katoličani, še pred desetimi leti je bilo takšnih 43 %. 8 % jih redno obiskuje sv. Mašo.

Papež je poudaril, da podpira odprtost katoliških šol tudi za neverujoče učence in pripadnike drugih ver, a dodaja, da katoliška šola ne sme izgubiti svoje identitete: njen vzgojni projekt mora ostati osredotočen na Kristusa in učenci morajo imeti možnost srečati krščanstvo.

Ključ do več duhovnih poklicev pa vidi v katoliških družinah, ki morajo biti prostor, kjer se človek nauči skupnega življenja, spoštovanja, sprejemanja različnosti, medsebojne pomoči, velikodušnosti in žrtvovanja. Zato celo pravi, da je morda največji izziv doseči, da bi Jezus »polno živel v katoliških družinah Francije«.

Mladi: Iz krščanskih korenin v svetnike današnjega časa

Mlade je posebej nagovorilo bdenje na stadionu Stade de France, kjer so organizatorji največ pozornosti namenili identiteti in raznolikosti. »Mladi so prepričani, da je katolištvo premalo zastopano v javnem življenju, celo izbrisano iz njega,« ugotavlja Charles Mercier, profesor sodobne zgodovine, specializiran za verske študije, ki opaža potrebo pri mladih, da potrdijo ponos, da so katoličani.

Preko zgodb svetnikov iz francoske zgodovine so mladi dobili sporočilo, da so poklicani, da so svetniki današnjega časa. V tem duhu je papež katoličane povabil, naj črpajo navdih iz teh osebnosti, da bi dali upanje družbi, ki ga nima.

Pope Leo XIV is in Paris on a 4-day apostolic journey + 1st papal visit to secular France in 18 yrs.

Yesterday he held a prayer vigil for 80,000 youth at the Stade de France:pic.twitter.com/u1eL1avplFpic.twitter.com/6UW5flg52X

— Michelle Rivera (@MichelleRi65765) September 26, 2026

Spolne zlorabe in prekritje Rupnikovih mozaikov

Papež je pohvalil francoske škofe glede ukrepanja v primerih spolnih zlorab in poudaril potrebo po podpori duhovnikom in jasnem razumevanju duhovniške identitete. Lurd je izpostavil tudi kot prostor za zdravljenje žrtev spolnih zlorab. S sedmimi žrtvami se je papež tudi osebno srečal.

Po nekaterih ocenah je bilo v 70 letih v Franciji zlorabljenih 330.000 otrok s strani okoli 3.000 duhovnikov in drugih delavcev v Cerkvi.

V Lurdu so ob tej priložnosti dodatno zakrili mozaike patra Marka Ivana Rupnika, zoper katerega še vedno poteka tudi postopek pred vatikanskim sodiščem zaradi zlorab preko 20 redovnic in drugih žensk od leta 1990, tudi med ustvarjanjem mozaikov v Lurdu.

Leta 2024 so mozaike prenehali osvetlejvati, pred papeževim obiskom pa so jih v celoti prekrili.