Po Franciji so tudi v Milanu proteste spremljali plenjenje, požari in napadi na policiste, včeraj se je nasilje nadaljevalo še v Bologni. Evropski poziv »Gen Z Revolution«, na katerega je opozoril tudi predsednik vlade Janez Janša, med zbirališči “revolucionarjev” navaja tudi Kongresni trg.
Preverili smo, kdo mobilizira protestnike v Italiji in kaj je znano o pozivih v Sloveniji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je govoril o skrajno levih skupinah, ki netijo nasilje, italijanska premierka Giorgia Meloni pa, da je bila polovica aretiranih migrantskega porekla.
O nevarnosti, da bi se nasilje razširilo tudi k nam, smo govorili z nekdanjim direktorjem Sove Andrejem Rupnikom. Opozarja, da lahko nasilni ekstremisti prevzamejo legitimne ljudske proteste in v izgrede potegnejo tudi sicer mirne udeležence, dodatno tveganje za Slovenijo pa vidi v izraziti družbeni polarizaciji, ki lahko ekstremne pristaše ene in druge strani potegne v borbo na ulicah.
Razbite izložbe, izropane trgovine in spopadi s policijo niso pretresli le Francije (o čemer smo v več prispevkih na Zanima.me že pisali), ampak nato tudi Belgijo in Portugalsko, ter še posebej severno Italijo.
🚨Milan is a battlefield & tourists are hiding.
Smoke bombs are being thrown at rooftop bars. Shops are locked down.
A cost of living protest just became a riot in the heart of the city.
Police are firing tear gas.
Dozens have already been arrested.
British tourists say they’ve never felt less safe and they’re rushing for the first flight home.— Gauci Reports (@GauciReports) October 17, 2026
V Milanu so 17. oktobra izgredniki poškodovali trgovine in jih plenili zažgali kemično stranišče ter proti policistom metali predmete. Policija je uporabila solzivec in vodni top. V Bologni so se spopadi dan za tistimi v Milanu osredotočili na okolico železniške postaje, kjer so zamaskirani udeleženci metali kamenje, steklenice in druge predmete. Nemiri so prizadeli tudi druga severnoitalijanska mesta, v Milanu pa so se nadaljevali tudi naslednji dan.
🚨🇮🇹 | URGENTE: La ciudad de Bologna en Italia, quedó totalmente DEVASTADA durante esta madrugada por las protestas SALVAJES de izquierdistas radicales e inmigrantes, quienes han destruido calles, vandalizado vehículos y saqueado locales. El centro turístico es un infierno total https://t.co/9Z0wMA67NK
— Carlo Martin (@Liberfach0) October 20, 2026
Francoske oblasti odgovornost za izgrede pripisujejo skrajni levici. Tudi v Italiji je podobno, proteste je sklicevala Italia in Piazza, mreža približno 40 mladih koordinatorjev, ki zanika odgovornost za nasilje ter napoveduje nadaljnje mobilizacije, povezovanje s kmeti in prevozniki ter odlaganje plačil položnic. Pozive je razširjala tudi Italijanska revolucionarna fronta, katere skupina na Telegramu naj bi v manj kot treh mesecih zrasla s 500 na skoraj 6.000 članov.
Po demonstracijah je nastal še Movimento 17 Ottobre, ki v anarhistični miselnosti zavrača klasično vodstvo, izraža nezaupanje institucijam in neformalno organiziranost razlaga tudi kot zaščito pred pregonom. Spletno mobiliziranje že spremljajo italijanski preiskovalci in obveščevalne službe, posebej pa izstopa mladost sodelujočih: pod oznako »Gen Z Revolution« se na TikToku in Discordu povezujejo predvsem najstniki med 13. in 18. letom, brez jasno prepoznavnega skupnega vodje.
Dva poziva k protestom na Kongresnem trgu, Janša: Roke proč od Slovenije
Prav na objave te skupine, se je odzval tudi predsednik slovenske vlade, ki je na omrežju X zapisal, »nikoli ne bomo dovolili, da se nasilje iz nekaterih evropskih mest preseli k nam,« ter da »levičarje, ki na to že javno pozivajo, opozarjamo: Roke proč od Slovenije!«
⚠️‼️ Nikoli ne bomo dovolili, da se nasilje iz nekaterih evropskih mest preseli k nam.
Levičarje, ki na to že javno pozivajo, opozarjamo: Roke proč od Slovenije! 🛑 https://t.co/pLQZ4c9z5a— Janez Janša (@JJansaSDS) October 20, 2026
Opozorilu sta pripeta plakata s pozivoma k protestom. Prvi napoveduje protestna dneva 17. oktobra in 20. novembra z začetkom ob 10. uri. Pod geslom »Vse države. Vsa mesta. Isti boj« našteva zbirališča po Evropi: med njimi je tudi milanski osrednji trg Piazza del Duomo, na katerem so se prav na omenjen termin dogajali prvi nasilni protesti. Pod naslovom »Gen Z Revolution – European Protest« med zbirališči navaja ljubljanski Kongresni trg, za drugi dan protestov pa napoveduje protest 21. novembra.
Drugi plakat v Janševem tvitu z dvignjeno pestjo, slovensko zastavo in pretrgano verigo vabi na »Protest v Sloveniji« 21. novembra 2026 ob 12. uri. Navaja visoke cene, korupcijo, nepravičnost, lažne obljube in izgubljeno prihodnost, spremljata pa ga gesli »Dovolj je bilo laži!« in »Naša država, naš glas!«
Rupnik: Legitimne ljudske proteste so zlorabili mladi levi ekstremisti
O potencialnih povezavah med ekstremističnimi skupinami na levi, ki so v ozadju nemirov v Franciji in Italiji, ter slovenskimi podobno mislečimi združenji, je javno znanih malo podatkov, vendar to ne pomeni, da teh povezav ni, pravi naš sogovornik strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik.
Na obstoj povezav skrajno levih političnih skupin kažejo zlasti narativi nekaterih posameznikov in manjših skupin, identični tistim znotraj ohlapnega omrežja gibanj tipa Antifa.
Radikalna politična stališča sama ne generirajo družbenega nereda, vendar pa je pot od radikalnih političnih idej do nasilnega ekstremizma jasen proces, meni naš sogovornik.
“Glede na javno znana dejstva o dogajanjih v Franciji in Italiji je jasno, da so legitimne splošne ljudske proteste zlorabile tudi različne skupine mlajših nasilnih ekstremistov, izvirajočih iz skrajno levih, islamističnih in migrantsko-nacionalističnih gibanj. Po strokovnih kriterijih je te skupine mogoče okarakterizirati kot nasilno drhal, problem te pa je, da ji pogosto sledijo tudi udeleženci protestov, ki brez vzpodbude sicer niso nasilni. Na ulici deluje psihologija množic, skupinska psihološka dinamika pa se znatno razlikuje od individualne,” pravi Rupnik.
Spominja na to, da smo v Sloveniji ob protestih podobne prevzeme mirne množice in transformacijo v ulično nasilje že videli med drugim v letih 2012 in 2021.
V Sloveniji o skrajno levih skupinah ni jasnih podatkov, nastavki za nasilne proteste so
Podatka o tem, koliko je levih ekstremističnih skupin v Sloveniji, formalno nihče ne ve, pravi naš sogovornik. “Obstajajo zgolj posplošene, predvsem politične ocene, medtem kot je stroka glede tega precej zadržana. Za razliko od nekaterih skrajno desnih skupin, ki precej odkrito delujejo tudi v Sloveniji, je za leve skrajneže tipična – vsaj navzven bolj ohlapna organiziranost.”
Kakšno je dejansko stanje, ne vesta ne policija, ne Sova, saj sta obe omejeni. Policija lahko posamezne dogodke aktivno preiskuje šele, ko se je nekaj že zgodilo, in če so jasno razvidni elementi kaznivih dejanj ali prekrškov, Sovo pa omejuje zakon na delovanje v tujini, doma pa lahko deluje zgolj v primeru jasne in očitne akcijske povezanosti domačih akterjev s tistimi v tujini. V Franciji in Italiji takih omejitev ni, pravi naš sogovornik in dodaja, da podobno velja za večino evropskih služb.
Rupnik za objave, ki jih omenja Janša omrežju X pravi, da so lahko v ozadju najmanj tri možnosti: “lahko gre za trenutno še neznanega iniciatorja protestnega shoda, lahko gre za plasiranje dezinformacije, možna pa je tudi opcija objave z namenom zastraševanja”.
Ne glede na avtentičnost pa je po mnenju našega sogovornika predpostavka o transnacionalnem motiviranju mladih za udeležbo na shodih povsem verjetna. “Vprašanje je zgolj ali in v kolikšni meri gre za spontan proces, alternativno pa ali gre za organiziran proces ki ga izvajajo bolj ali manj prikrite sile z lastnimi cilji. Bomo videli, kaj se bo po evropskih mestih dogajalo v naslednjem obdobju,” dodaja in pravi, da nekateri pisci razmere že primerjajo z »arabsko pomladjo«, čeprav gre po njegovem mnenju za popolnoma drugačno etiologijo. “Edina podobnost je v transnacionalnem karakterju teh gibanj. Upamo lahko le, da bodo protesti svojo legitimnost ohranili z mirno obliko, brez nasilja in kriminala. Če so se nosilci nacionalne in javne varnosti iz dosedanjih dogodkov kaj naučili, bomo videli tudi zaostrene varnostne ukrepe, vsaj tako napovedujejo Francozi in Italijani. “
Vprašanje je tudi, ali slovenska skrajno leva ekstremistična sfera, ki jo je težko jasno identificirati v obliki konkretnih združb in posameznikov, že premore dovolj organizacijskega, finančnega, izvedbenega in motivacijskega potenciala za kaj takega, dodaja nekdanji direktor Sove.
Lahko tudi organiziran poskus menjave oblasti
“Nenazadnje govorimo o sistematičnem nasilju, ki v Sloveniji praviloma nima široke javne podpore. Ne smemo pa zanemariti kvazi civilno-družbenih organizacij, ki dokazano premorejo velik akcijski potencial. S posredno podporo njim ideološko sorodnih političnih strank, katerih primarni cilj je seveda prevzem oblasti, lahko motivirajo precej ljudi, ki se protestom pridružijo zaradi različnih socialnih in političnih frustracij. Te proteste zlahka izkoristijo nasilne ekstremne skupine, ki z različnimi metodami dosežejo transformacijo mirnih shodov v nekontrolirano nasilje usmerjeno proti varuhom reda, splošni varnosti ljudi ter javnega in zasebnega premoženja. Cilj je z neredi in nasiljem doseči menjavo oblasti,” pojasnjuje Rupnik, ki opozarja še na dodatno nevarnost izrazite polarizacije slovenske družbe, zaradi česar na ulici kaj lahko pride do soočenja pristašev enega in drugega pola, med katerima vlada čedalje ostrejši antagonizem.
Komentirajo lahko naročniki