»Odločitev ustavnega sodišča odpira resna vprašanja o delovanju pravne države,« menita dr. Peter Gregorčič in dr. Matej Avbelj, ki sta v zvezi z ustavno presojo zakona o RTV Slovenija danes na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) danes poslala pritožbo.
»Namesto presoje, kaj je pravno dopustno, se je sodišče rajši pustilo instrumentalizirati za boj med našimi in vašimi,« je uvodoma povedal Gregorčič. V pritožbi odpirata tri vprašanja širšega pomena in opozarjata na pet kršitev slovenskega Ustavnega sodišča. Sodišče je zamudilo tudi priložnost, da dolgoletni politični spor premakne v pravni diskurz in s tem odprlo pot nadaljnji depolitizaciji »ki jo je priznalo kot ustavno dopusten cilj.«
Aktualna vlada že pripravlja podoben zakon o RTV, zato ocenjujeta, da je presoja evropskih sodnikov nujna ne samo za Slovenijo, ampak tudi za vso Evropo, saj se podobne tendence po poseganju v medije že dogajajo tudi drugod po Evropi.
»Na tej točki obstajajta dve poti. Ena je postati del boja med našimi in vašimi, druga pa je po pravni poti iskati odgovor na vprašanje, kaj je prav.« Kot pravita dr. Peter Gregorčič in dr. Matej Avbelj, s tem izbirata težjo pot, s katero pa bosta tudi preverila, ali je morda njun »pogled na pravno državo preveč idealističen.«
Ker sta prepričana, da pritožba odpira vprašanja, ki bi lahko imela širše posledice za pravne sisteme držav Evropske unije in varstva človekovih pravic, sodišče prosita, naj pritožbo obravnava prednostno. Če bo Evropsko sodišče presodilo, da nimata prav, si bosta priznala, da sta bila preveč naivna.
V Sloveniji ne sme biti prostora za avtoritarni legalizem
Da ju vodi »pravni idealizem v prepričanju, da Slovenija deluje kot ustavna demokracija, kjer ne sme biti prostora za avtoritarni legalizem,« je povedal dr. Avbelj v obrazložitvi pritožbe. »V zadevi RTV Slovenija je vlada zatrjevala, da je potrebna takojšnja in popolna depolitizacija vseh organov vodenja in upravljanja RTV.«
To seveda ne more biti dopusten cilj, sta prepričana Avbelj in Gregorčič, kljub temu pa je Ustavno sodišče na to pristalo in ravnanje vlade priznalo kot ustavno skladno.
V pritožbi avtorja navajata, da pritožniku (Gregorčiču) ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo, poleg tega pa zatrjujeta še štiri druge kršitve ustavnega sodišča.
Čeprav je sodišče zadevo razglasilo kot absolutno prednostno, je o njej odločalo skoraj štiri leta, končno odločitev pa sprejelo šele po tem, ko bi tudi sicer Gregorčiču mandat, ki mu je bil nezakonito odvzet, že potekel. Poleg nerazumno dolgega postopka je sodišče odločalo tudi brez glavne obravnave in neenako obravnavalo stranke v postopku in ni odgovorilo na ključna pravna vprašanja, Gregorčiču pa ni bilo omogočeno pravno sredstvo zaradi dolgotrajnosti postopka.
Avbelj še opozarja, da se je ustavno sodišče tako instrumentaliziralo za politični boj in s tem odprlo vrata nadaljnji depolitizaciji. Ministrstvo za kulturo namreč že pripravlja zakon, s katerim bi znova predčasno poseglo v mandate organov RTV Slovenija.
Preventiva za vso Evropo
Ustavno sodišče je v odločitvi glede RTV Slovenija izrecno odklonilo uporabo sodne prakse ESČP, češ, da je namenjena le varovanju sodniških in tožilskih mandatov, ne pa tudi RTV. Avbelj ugotavlja, da v tem specifičnem primeru ESČP res še ni odločalo, zato bo odločitev v danes podani pritožbi precedens za vso Evropo.
Ob tem ugotavlja, da Beneška komisija pri Svetu Evrope že odgovorila na to vprašanje v primeru, ko se je podoben poseg poskušalo izvesti v Litvi in do takšnega ravnanja podala odklonilno mnenje. Povsem nasprotno od slovenskega ustavnega sodišča.
Razsodba bi bila posebej pomembna za vso Evropo, opozarja Avbelj, saj na več koncih spremljamo poskuse zakonodaje s katerimi oblast poskuša razrešiti ljudi, ki jih ne mara.
»Depolitizacija« se bo nadaljevala
K pritožbi sta priložila tudi osnutek novega zakona o RTV Slovenija, s katerim nakazujeta, da v kolikor se o zadevi jasno ne odloči, se bo z vsako novo vladno koalicijo začelo tudi predčasno razreševanje nadzornih organov RTV Slovenija.
»V odnosu do pravosodja smo pa lahko slišali, da bomo takojšnjo depolitizacijo nadgradili še z demokratično deratizacijo. To pa je primer nevarnega avtoritarnega legalizma, ko je večini v Državnem zboru dopustno vse, sodišča pa tem pritiskom podležejo.« Poudarja Avbelj.
Poleg tega bo ESČP s presojo njune pritožbe jasno povedalo, ali se lahko predčasno samovoljno prekinja mandate v neodvisnih javnih institucijah ter kakšno sodno varstvo mora biti tem organom upravljanja zagotovljeno.
ESČP naj postavi standard, ne bo pa odpravilo zakona o RTV Slovenija
Oba pritožnika računata, da bo ESČP njuno pritožbo obravnavalo ter povedalo kakšen je evropski ustavni standard na tem področju. »Če bo to drugačen standard, kot ga midva vsa leta zatrjujeva, bova to seveda sprejela kot nekdo, ki spoštuje pravno državo.« Se pa bojita, da bi bil to nevaren signal za evropske države, sploh tiste z nižjo ravnjo politične kulture, med katerimi vidita tudi Slovenijo, da bi prišlo do še hujših eskapad vladajočih.
Gregorčič je ob tem za Zanima.me še povedal, da bodo s tem izčrpana vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo. Avbelj in Gregorčič pred ESČP dokazujeta kršitev do poštenega sojenja Gregorčiču, odločitev sodišča pa bo veljala na načelni ravni in v nobenem primeru ne bo razveljavila spornega zakona o RTV Slovenija, ki ga je sicer Gregorčič izpodbijal na Ustavnem sodišču, in ki je mandat prekinil njemu.
Prav tako mandata v nobenem primeru Gregorčič ne more dobiti nazaj, saj se je med presojo Ustavnega sodišča že iztekel.
Komentirajo lahko naročniki