Kaj imata ilegalna tovarna cigaret in strah pred “nezadostnim financiranjem in utišanjem” šolstva pod Janševo vlado skupnega z izgredi v Franciji? Odgovor je preprost: zavajanje in manipulacijo s strani istega ideološkega pola. Tako se mobilizira zadostno število ljudi, in politični cilji so doseženi.
Kot bomo videli, je svetovna levica v trendu upadanja, in tudi slovenski se dolgoročno ne piše dobro. A začnimo na začetku.
FURS pri Lendavi odkrije nezakoniti obrat, kjer v nehumanih razmerah in sužnjelastniškem razmerju dela nad 50 tujih delavcev. Potem se na družbenem omrežju (podmladka?) Levice pojavi zgodba z zapisom, da je to kapitalizem, njihov poslanec Šega pa je zahteval sklic nujne seje odbora državnega zbora in pozivi k spremembi delovne zakonodaje. Kot da je suženjstvo oblika delovnega razmerja, ki ga predvideva zakon.
Gospoda Šego gre sicer iskreno pohvaliti za njegove predloge o kaznih in sankcioniranju tistih, ki se takšnih dejavnosti poslužujejo. Upajmo, da bo vlada nekatere predloge upoštevala. Pa tudi, da nekaterih ne bo.
O delavcih in sužnjih
Govoriti, da je to kapitalizem, je verjetno načrtno propagandistično mešanje dveh popolnoma različnih kategorij. Kapitalizem je, tako kot komunizem, gospodarska ureditev. Sužnjelastništvo pa je zločin.
Kakorkoli, zaradi omenjenega primera Levica zahteva spremembo delovne zakonodaje. S tem ljudem sporoča, da zakoni, kot jih imamo sedaj, dovoljujejo suženjstvo in trgovino z ljudmi. Do sedaj je Slovenija to dovoljevala, a je položaj delavstva potrebno izboljšati, zato bomo spremenili zakonodajo, ki to področje ureja, torej delovno.
Pri Levici so se zmotili: področje suženjstva v Sloveniji ureja Kazenski zakonik. Ne gre le za kak neizplačan regres ali premajhno urno postavko, temveč kriminal najhujše vrste. Če že kaj, je potrebno zaostriti kazensko pravo.
Pri Levici so se zmotili: področje suženjstva v Sloveniji ureja Kazenski zakonik. Ne gre le za kak neizplačan regres ali premajhno urno postavko, temveč kriminal najhujše vrste. Če že kaj, je potrebno zaostriti kazensko pravo.
Na podlagi tega zločina Levica gradi subtilno sporočilo, katerega analogija volilce nagovarja takole: delovna zakonodaja je tako slaba, da omogoča zločine, in Janševa vlada to dovoljuje, mi pa smo proti. Ne bomo ji pustili, da zmaga z “referendumom za bogate”. Podzavest je močna stvar.
Levica fura globalno revolucijo in intifado. To niso moralni ali racionalni akterji. Vsaka laž, če pripelje do njihove ideje utopije, je upravičena.
— Jan Kok (@KokJan) October 21, 2026
Politizacija trpljenja
Dolgoročno ustvarjanje demagogije pa je zavestno. Levica premore dovolj političnih mačkov, ki obvladajo takšne trike. Če bi zgolj pošteno rekli, da gre za kriminal in se zavzeli za čim ostrejše sankcije, ne bi bili nič drugačni od ostalih. Nesrečni dogodek nikoli ne bi prišel na polje političnega, in Levica bi si ne mogla obetati političnih koristi.
Da bi jo dosegli, so zgodbo ugrabili, ter jo s področja kriminala, torej nečesa bolj oddaljenega, prestavili na področje delovne zakonodaje, nečesa, kar se tiče vseh. Ljudje, ki niso bili deležni usode ubogih delavcev, bi se z njimi istovetili, za njihovo skupno dobro pa se bojuje Levica.
Celotno tematiko servirajo tako, da bi ji politično manj pismeni in socialno bolj čuteči zlahka nasedli. Da bi si povečali legitimnost, so pripravljeni spolitizirati trpljenje nedolžnih. Zato, da nas skozi stranska vrata prepričujejo, da so njihovi zakonski predlogi upravičeni. Tako se za politične točke naplahta dobro misleče volilce.
Slovenski študenti po vzoru Francije?
Enako velja za tlečo prigodo o študentih in šolstvu, in pred nekaj dnevi so se pri Mladini vprašali, če “bo ljubljanska univerza znala braniti akademsko skupnost?” Pred vlado, seveda. Ki bojda želi utišati akademike. Jo bodo branili študenti in njihovi učitelji s protesti? Je bilo to tiho svarilo in obenem poziv k akciji? Avtor zapisa Luka Volk omenja vzporednice s Francijo, kar pove precej.
Napovedujejo se namreč spremembe v visokem šolstvu. Nekatere skrbi predvsem dvoje: da bi se zmanjšalo državno financiranje ter da bi se na univerzah prepovedalo politično agitiranje. Univerza naj bi bila avtonomna, zato tam ne delujejo politične stranke. So pa več kot aktivni njihovi podaljški, ki izvajajo aktivizem le ene politične opcije.
FDV in FF sta polna simbolike totalitarnih režimov. Mimogrede, vanje se ne sme vstopiti z oznakami Slovenske vojske. Lahko pa s simboliko Hamasa.
Znano je, da vladajočim to ni preveč povšeči, ter da si želijo več študentov naravoslovja in tehnike, in manj družboslovja, ki je nagnjeno v levo.
Glej, glej, že šuntajo.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) October 20, 2026
Bi se študentski protesti izplačali?
Mogoče se motim, a nad reformami verjetno niso pretirano zaskrbljeni na fakultetah za strojništvo ali elektrotehniko. A financiranje družboslovnih študij in “znanstvenih raziskav” je vredno vsakega prevpraševanja. Izumili smo že preveč spolov in premalo zdravil, in svet, v katerem med inštituti 8. marec živi bolje kot Jožef Stefan, nima lepe prihodnosti.
Pa vendar, če je pisalo v Mladini, velja namig vzeti vsaj deloma resno. Bomo videli študente na ulicah? To je odvisno od taktične odločitve. Kljub morebitnemu nenasilju in za mladostno neomadeževanost protestnikov skrito agendo ni rečeno, da bi se levemu polu protesti obrestovali. S tem, kar se dogaja po Evropi, si je krepko otežil življenje.
Začetek konca nekega obdobja
Svetovna levica je namreč v prostem padu. Po Italiji in ZDA leve vlade padajo kot domine, desnica (žal populistična) je v vzponu. Še bolj kot za Evropo to velja za Južno Ameriko.
Šli so predaleč; utopija ni mogoča, politično korektno zatiranje prebivalstva je naredilo svoje. Padec si je levica prinesla z ekscesom. Največji udarec, tudi ali predvsem v Sloveniji pa je, da izginja njihov tradicionalni bazen rekrutacije, torej študenti in dijaki. Tudi to je posledica vrednot: levičarji nimajo otrok, zato se populacija ne obnavlja, medtem ko je rodnost pri konzervativcih večkrat precej visoka. Mladi volijo izrazito desno.
Leva sfera to čuti. Kar se dogaja v Franciji, ni izraz moči in pohoda na vrh, ampak je besno rjovenje iz obupa. Sveča najbolj zagori, preden ugasne, pravijo Japonci, in gotovo gledamo začetek konca vsiljenega multikulturalizma. Da je liberalna politična skupina Renew v Evropskem parlamentu podprla resolucijo proti islamizmu, pove veliko. Karte se ponovno mešajo.
Gledamo začetek konca vsiljenega multikulturalizma
O morali in ciljih
Če gledamo slovensko levico v kontekstu globalne, ji kaže nekoliko bolje. Nihanja med akcijo in reakcijo v udejstvovanju so manjša, a vendar stališča in metode slovenske skrajne levice niso nič blažje. Celostna slika realnosti jim je tuja, zavajanja in manipulacije izvajajo po učbeniku z ideologijo prepojenega makiavelizma. Slovensko okolje sicer ni dovolj volatilno za francoski scenarij.
A človek se še vedno vpraša, kakšna morala stoji za tem? Kako spi nekdo, ki trpljenje bližnjih zlorablja za politični boj? Kakšno opolnomočenost občuti Nataša Sukič ob zatiranju istospolnih in žensk s strani tistih, katerim sama stoji ob strani? In kakšen uspeh je za Luko Mesca strmoglavljanje gospodarstva, varnosti in demografije na Zahodu?
The issue is never the issue. The issue is always the revolution; če priredimo v slovenščino: cilj ni nikoli pravi cilj. Cilj je vedno revolucija. Kaj pa potem?
Komentirajo lahko naročniki