Referendumi so za nami in volilna komisija še šteje zadnje glasove. Pri referendumu o ukinitvi prispevka za RTV Slovenija je izid še vedno zelo tesen, razlika pa je manj kot 600 glasov, zato bi lahko spremembo rezultata še prinesle glasovnice iz tujine. A bistveno na ugotovitve, ki jih prinašajo referendumi, to ne bo imelo vpliva. Gre bolj za vprašanje prestiža, ali je vlada zmagala 3:1, ali je rezultat v referendumih bolj “neodločen” pri 2:2, pri čemer bo najverjetneje ostalo.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da so rezultati geografsko precej pričakovani, pa križanje referendumskih rezultatov s spomladanskimi volilnimi razkriva še marsikatero zanimivost, ki nam o referendumskem dogajanju pove več, kot se zdi na prvi pogled. Mobilizacija volivcev ni bila nepomembna v Ljubljani in Mariboru, čeprav splošna udeležba tam ni med najvišjimi. Mobilizacija je bila najučinkovitejša v osrednji Sloveniji, posebej zanimiv pa je zemljevid, komu je nadpovprečno blizu RTV Slovenija, ki ga najdete na koncu prispevka.
V večjih mestih udeležba sorazmerno nižja, a je glede na volitve padla manj
Letošnji referendumi so imeli najvišjo udeležbo v zadnjih dvajsetih letih. Skozi leta sicer udeležba na referendumih precej niha, od 11,74 % na referendumu o arhivih, ko je bila zgodovinsko najnižja, do referenduma o vstopu v Evropsko unijo in NATO, ko se je glasovanja udeležilo kar 60,44 % (EU) oz 60,43% volivcev (NATO). Tik pred koncem prve Janševe vlade leta 2007 se je 57,98 % volivcev udeležilo še referenduma o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki pa je potekal vzporedno z drugim krogom predsedniških volitev, kar je dvignilo udeležbo.
Po Sloveniji je sicer udeležba precej nihala. Najvišja je bila v okraju Škofja Loka 2, kjer je glasovalo skoraj 64 % volilnih upravičencev, več kot 60 odstotna volilna udeležba pa je bila še v okrajih Kranj 3, Ljubljana Šiška 4, Ljubljana Vič-Rudnik 1 in Ljubljana Vič-Rudnik 4.
Najnižja, le 43,03 odstotna volilna udeležba je bila v Lendavi, kjer je udeležba sicer tradicionalno med najnižjimi, sledijo Piran, Kočevje, Jesenice in Ilirska Bistrica. Udeležba med okraji je tako nihala tudi do dvajset odstotnih točk.
Zadnja leta se udeležba sicer običajno giblje med 30 in 45 odstotki. Tudi letošnja, za zadnja leta rekordna volilna udeležba na referendumih, pa je nižja od parlamentarnih volitev, kjer je letos presegla 70 odstotkov. V povprečju se je tako referendumov udeležilo dobrih 15 odstotnih točk manj volivcev kot parlamentarnih volitev, a so tudi tukaj nihanja med okraji precejšnja.
Glede na parlamentarne volitve je udeležba nadpovprečno upadala tako v tradicionalno desnih okrajih (Mozirje, Ivančna Gorica), kot v tradicionalno levih okrajih (Piran, Jesenice) in takih, ki so nekje na sredini. A je levih “trdnjav” opazno manj kot desnih. Po razliki udeležbe zanimivo izstopita Ljubljana in Maribor, kjer je razlika do parlamentarnih volitev manjša. Podobno velja za še nekaj mesto (Celje, Ptuj, Murska Sobota, Krško, Brežice, Trbovlje in Izola. V splošnem je v ruralnih okoljih udeležba padala nadpovprečno, glede na mestna. Referendumska kampanja je bila v večini mest tako učinkovitejša kot na podeželju.
Mnogi, ki so sicer glasovali “desno” so glasovali PROTI parlamentarni preiskavi
Še bolj jasna se to vidi, ko primerjamo razliko med glasovi na volitvah za koalicijo oz. opozicijo ter glasovi ZA oz. PROTI na referendumu o parlamentarni preiskavi. Za primerjavo je zato zanimivo videti, kako so volilni glasovi razporejeni po Sloveniji. Med desne stranke smo šteli stranke koalicije in stranko Resni.ca, kar so tudi stranke, ki so v Državnem zboru podprle zakon o parlamentarni preiskavi oz. so (z izjemo Resnice) vodile kampanjo ZA.
Med leve stranke smo poleg treh parlamentarnih opozicijskih strank uvrstili tudi zunajparlamentarne stranke, ki so vodile kampanjo proti (Pirati, prerod, mi Socialisti!, Nič od tega). Nekaj manjših list, ki niso sodelovale na referendumu nismo šteli na nobeno stran.
Na parlamentarnih volitvah se je Slovenija na osi levo-desno pozicionirala kot je razvidno na zgornjem zemljevidu.
Glede na rezultat volitev so v taboru PROTI pridobivali predvsem na zahodu Slovenije, v osrednji Sloveniji in v večjih mestih, bistveno manj pa na vzhodu.
Tabor PROTI je tako glede na parlametnarne volitve rezultat bistveno izboljšal v Kranju, Radovljici, Kamniku in Domžalah, Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni in v Sloveniski Istri pa tudi v spodnji Savinjski dolini. Glede na parlamentarne volitve je desnica prepričala več volivcev na Goričkem in v Lendavi, Laškem in v Kočevju, pri čemer je v Kočevju situacija nekoliko specifična zaradi lokalne izpostavljenosti Vladimirja Prebiliča in stranke Prerod na parlamentarnih volitvah.
Pri posvetovalnih referendumih o socialni pomoči in volilni pravici za tujce je desnica pridobivala tudi leve volivce
A če je v večini okrajev desnica izgubljala volivce pri zakonu o parlamentarni preiskavi, so jih pridobivali, ko je šlo za posvetovanje o odpravi volilne pravice tujcev in pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom. Referendum je pridobival povsod, a po nekod (modra barva) bistveno več kot drugod (rdeča).
Volilna pravica za tujce je specifičen problem predvsem krajev, kjer živi veliko tujcev, gre pa za manjša mesta ali ruralnejše regije. Primerjava pokaže odstopanje, kje so se volivci nadpovprečno, glede na siceršen odnos do leve ali desne strani opredelili proti volilni pravici tujcev. Volilni okraj Škofja Loka 2 je denimo izrazit desni okraj in je tudi glasoval 70 % za ukinitev volilne pravice tujcev. A to je le slabe tri odstotke več volivcev, kot jih sicer v tem okraju voli desno.
V Kočevju in Slovenski Bistrici je delež volivcev, ki so odprli ukinitev volilne pravice tujcev za več kot deset odstotnih točk presegel siceršnji domet desnice na parlamentarnih volitveh. Nadpovprečno (glede na siceršnjo opredeljenost) so se proti volilni pravici tujcev postavili volivci tudi v Velenju in Šaleški dolini, Slovenskih Konjicah, Tržiču, Novi Gorici, zaledju Slovenske Istre in na Krasu, pa tudi v Krškem, Brežicah, Trbovljah in Laškem ter delu Maribora. Pogosto gre za mesta, kjer je večji delež tujcev.
Zanimivo glede tega izstopada Ljubljana in Kranj, ki imata sorazmerno velik delež tujcev, a njihovi volilni pravici nasprotuje v glavnem le že sicer desno opredeljeni del prebivalstva, ne pa tudi levo opredeljeni volivci v teh mestih. Dodatnih volivcev za desnico ta referendum ni pripeljal niti v Tolminu, Selški in Poljsnaki dolini ter Savinjski dolini, ki sicer tradicionalno volijo izrazito desno. Podoben rezultat dobimo tudi, če primerjamo rezultat desnih strank in delež glasov ZA na referendumu o pogojevanju socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela.
RTV prispevek razdelil Slovenijo na klasično ločnico, ceni ga predvsem osrednja Slovenija
Glasovanje o ukinitvi RTV prispevka je Slovenijo razdelilo praktično na pol, kar je pokazal tudi rezultat. Proti ukinitvi je 50,03 % volivcev, koz. le 546 volivcev več kot jih je bilo za ukinitev. Sam rezultat je potegnjen izrazito po liniji levo-desno. RTV Slovenija so naklonjeni predvsem v mestih, pa na obali in na Krasu ter delih Gorenjske in osrednje Slovenije. Izrazito pa plačevanju RTV prispevka nasprotujejo predvsem Štajerci in Dolenjci na podeželju ter Selška in Poljanska dolina. Posebej veliko naklonjenost RTV Slovenija poleg Ljubljane kaže mestni okraj v Kopru, kjer je tudi regionalni center.
A če pogledamo mimo tradicionalne delitve levo-desno in skušamo ugotoviti, kje je RTV Slovenija priljubljena bolj, kot bi ji pripisali, ugotovimo, da posebej izstopi osrednja Slovenija. Vse od Bohinja do Grosuplja ter od zaledja Škofje Loke do Savinnjske doline je navdušenje za ukinitev RTV prispevka bistveno manjše, kot bi mu pripisali, glede na siceršnje volilne preference teh krajev.
Povedano drugače. Bližje, kot je nekdo ljubljanski obvoznici, znotraj katere je posnet večji del večernega TV Dnevnika, bolj pomembna se volivcu zdi RTV Slovenija. Bolj kot je nekdo na periferiji, bolj se čuti odmaknjenega od medijskega poročanja in manj smisla vidi v plačevanju RTV prispevka. Slednje velja tudi za obalo in Maribor, ki sta sicer generalno naklonjena RTV prispevku, a ne bolj, kot sta sicer “leva”.
Komentirajo lahko naročniki