Ustavno sodišče je odločilo, da obvezna božičnica oziroma zimski regres sicer ni v neskladju z ustavo, protiustavno pa je bilo njeno učinkovanje za nazaj v zasebnem sektorju za leto 2025. Spomnimo, Robert Golob je nekaj mesecev pred volitvami delodajalcem predpisal obvezno izplačilo “božičnice”, zakon je začel veljati 20. novembra, torej dober mesec pred koncem poslovnega leta. Kljub temu je delodajalcem naložil izplačilo tudi za obdobje zaposlitve pred tem datumom – za celo leto nazaj.
Kljub temu delavcem denarja ne bo treba vračati: sodišče je zaščitilo njihovo legitimno pričakovanje, da lahko obdržijo zakonsko zagotovljeni prejemek. A hkrati oškodovana stran (delodajalci), kateri je bilo premoženje protiustavno odvzeto, povračila ne dobijo.
Večina sodnikov (8:1) je uvedbo božičnice utemeljila z varstvom delavcev kot šibkejše strani delovnega razmerja. Sodniki sicer priznavajo, da je država z obveznim izplačilom posegla v svobodno gospodarsko pobudo delodajalcev, podjetjem naložila dodaten strošek in omejila svobodno dogovarjanje z zaposlenimi. Vendar tak poseg po njenem ni samodejno protiustaven.
V 62. točki odločbe so presodili, da pozitivni učinki izboljšanja njihovega socialnega položaja in blagostanja »presežejo njene negativne posledice za pogodbeno svobodo delodajalcev«. Po njeni oceni polovica minimalne plače enkrat letno pomeni omejen poseg, delodajalci in zaposleni pa se lahko še vedno dogovarjajo o plačah, nagradah za poslovno uspešnost in višjem zimskem regresu.
Prav navedeno tehtanje je v objavi na omrežju X kritiziral Marko Juvančič.
Odklonilni dr. Svetlič: Ustavno sodišče bi moralo postaviti varovalko pred populizmom
Odločitvi večine je nasprotoval ustavni sodnik Rok Svetlič. V odklonilnem ločenem mnenju je ocenil, da bi morala ureditev pasti že pri začetnem preverjanju legitimnosti ciljev. Zgolj navedbe o zadovoljstvu, blagostanju in boljšem premoženjskem položaju zaposlenih po njegovem ne zadostujejo: zakonodajalec bi moral konkretno utemeljiti, zakaj je prisilni prenos premoženja upravičen.
Podvomil je tudi o povečanju motivacije: »Življenjska izkušnja govori ravno nasprotno, saj motivacijo povezujemo z nagrado za prizadevnost in ne z uravnilovko.« Zahteva po konkretnih analizah in dokazih bi po Svetličevem mnenju pomenila varovalko pred populizmom. Politična večina lahko namreč podporo pridobiva s prenašanjem premoženja od številčno manjše družbene skupine k večji, zato priljubljenost ukrepa še ne dokazuje njegove ustavnopravne upravičenosti.
“Zahteva po konkretnih analizah in vsebinsko podprtih razlogih bi pomenila varovalko pred populizmom. Politična večina lahko namreč podporo pridobiva tako, da številčnejši skupini zagotovi korist, račun zanjo pa naloži manj številni skupini. Oblast si s tem pridobi priljubljenost, ne da bi nujno izkazala, zakaj je takšna prerazdelitev upravičena.”
To je še ena navedba iz odklonilnega ločenega mnenja dr. Svetliča, ki po moji presoji zadene bistvo problema: Robert Golob obvezne božičnice lani jeseni ni predpisal zaradi obče javne koristi – če bi bilo tako, ne bi protiustavno veljala za nazaj, temveč bi jo uvedel za naprej. Tega pa seveda ni storil, ker jo je predpisal zaradi svoje osebne, oziroma politične koristi – da bi z njo pridobil volilne glasove za drugi mandat na čelu vlade RS.
Podobno je bilo tudi pri “čiščenju Janšistov” iz RTV Slovenija – da je to počel izključno zaradi javne koristi “depolitizacije RTV” – pojem, ki so ga “posvojili” celo ustavni sodniki, lahko verjamejo samo najbolj naivni.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki