Zmagali za tri sedeže, vlade pa nimajo: švedska levica obstala tik pred ciljem

Na Švedskem se je dobra dva tedna po parlamentarnih volitvah pokazalo, da zmaga še ne pomeni tudi oblasti. Levosredinski blok je 13. septembra osvojil tesno večino, 176 od 349 poslanskih sedežev, toda njegova voditeljica Magdalena Andersson je v ponedeljek priznala, da vlade za zdaj ne more sestaviti.

»Trenutno nimam možnosti, da bi sestavila vlado,« je sporočila voditeljica Socialdemokratov. Žogica se tako vrača na drugo stran političnega prostora. Predsednik parlamenta bi lahko priložnost za sestavo vlade ponudil odhajajočemu premierju Ulfu Kristerssonu, čeprav je njegov desnosredinski blok na volitvah osvojil le 173 sedežev.

V ozadju pa ni zanimiva le tesna volilna matematika. Socialdemokrati so bili z 28,02 odstotka glasov najmočnejša stranka, raziskave pa že dlje časa kažejo na izrazito podporo levim strankam med tuj rojenimi prebivalci Švedske. Majska raziskava švedskega statističnega urada SCB je Socialdemokratom med tuj rojenimi izmerila 46,6-odstotno podporo, med rojenimi na Švedskem pa 31,2-odstotno.

Pri Levi stranki je bilo razmerje 12,6 proti 8 odstotkom. Podatki sicer merijo predvolilne strankarske simpatije in ne dejanskega glasovanja 13. septembra, zato iz njih ni mogoče sklepati, da so prav priseljenski glasovi odločili volitve. Jasno pa kažejo, da tuj rojeni volivci predstavljajo pomemben del širše volilne baze švedske levice.

Zmaga na volitvah še ni pomenila vlade

Tu se začne pravi švedski politični zaplet. Štiri stranke, ki imajo skupaj parlamentarno večino, se med seboj ne morejo dogovoriti o tem, kako naj bi nova oblast sploh izgledala. Največji razkol je med Sredinsko stranko in socialistično Levico. Sredinska stranka je že pred volitvami vztrajala, da ne želi vlade, v kateri bi odločilen vpliv dobila bodisi Leva stranka bodisi Švedski demokrati. Leva stranka pa je podporo Anderssonovi vezala na lastne pogoje. Napetosti so se dodatno zaostrile pri vprašanju predsednika parlamenta, nato pa je Anderssonova prvi poskus sestavljanja vlade opustila.

Kristersson je zato znova v igri, vendar tudi njegova pot do večine ni nič bolj preprosta. Za stabilno podporo bi moral pridobiti glasove zunaj svojega sedanjega bloka. Švedska tako dva tedna po volitvah ostaja brez jasnega odgovora na vprašanje, kdo bo državo vodil. Če parlament zaporedoma zavrne štiri predloge za predsednika vlade, sledijo nove volitve. Volilni večer je zato določil zmagovalca. Kdo bo dejansko vladal, pa je očitno povsem druga zgodba.