Ekskluzivno razkrivamo doslej neznane ugotovitve pregleda spornega 7,1-milijonskega financiranja zasebnega podjetja 3M Finance, ki so ga opravili na državnem Borzenu.
Notranje službe naj bi že pred odobritvijo prvih petih milijonov evrov opozarjale na vprašljiva zavarovanja milijonskega posojila, za posel pa naj bi pri nekdanji direktorici Mojci Kert osebno lobirala tedanja predsednica nadzornega sveta Mojca Veljković.
Kljub opozorilom strokovnih služb je bil denar nakazan, pogoji zavarovanja naj bi se kasneje z aneksi celo rahljali. Zdaj se odpira vprašanje kazenske odgovornosti.
Državni Borzen je zasebnemu podjetju 3M Finance poslovneža Matevža Marca skupno odobril za 7,1 milijona evrov posojil. Nova razkritja, do katerih smo prišli na portalu Zanima.me, kažejo, da se ključna vprašanja o poslu niso pojavila šele ob zamudah pri odplačevanju.
Na tveganja so namreč notranje službe Borzena opozorile še preden je bilo odobrenih prvih pet milijonov evrov, o čemer naj bi pričala tudi elektronska korespondenca med vpletenimi.
Pregled spornega posla naj bi tako po naših zanesljivih informacijah razkril dokumentirana opozorila notranjih služb glede ustreznosti zavarovanj predvidene finančne naložbe. Kljub tem pomislekom je posel večkrat dobil zeleno luč bivše uprave in nadzornega sveta.
Po informacijah naših virov naj tudi pobuda za odobritev večmilijonskega posla ne bi sledila običajni poti od poslovodstva do nadzornega sveta. Nasprotno: za sklenitev posla naj bi pri direktorici Borzena Mojci Kert osebno lobirala tedanja predsednica nadzornega sveta Mojca Veljković, ki naj bi bila z Marcem povezana zasebno.
Pod posojilno pogodbo je bila nato kot predstavnica Borzena podpisana Kertova, nadzorni svet, ki ga je vodila Veljkovićeva, pa je poslu dal soglasje.
Opozorila so bila na mizi. Zakaj so jih prezrli?
Prvo financiranje v višini petih milijonov evrov je Borzen družbi 3M Finance odobril konec leta 2023, le nekaj mesecev po tem, ko je vodenje državne družbe prevzela Kertova.
Mojca Kert je pred prihodom na čelo Borzena delala v GEN-I, kjer je vodila področje prodaje poslovnim odjemalcem. Pred tem je na parlamentarnih volitvah leta 2022 kandidirala za Gibanje Svoboda.
Na vrh Borzena so jo nadzorniki imenovali v času vlade Roberta Goloba. Položaj je prevzela septembra 2023. Le nekaj mesecev zatem je Borzen družbi 3M Finance že odobril prvih pet milijonov evrov.
Marca naši viri povezujejo s stranko SD. Pred devetimi leti je, sicer neuspešno, s podporo Socialnih demokratov kandidiral za mesto v upravi Slovenskega državnega holdinga.
Po naših informacijah so strokovne službe Borzena že pred odobritvijo opozarjale predvsem na vprašljivost predvidenih zavarovanj.
Pri milijonski finančni naložbi namreč ni odločilna zgolj obljubljena obrestna mera, temveč predvsem sposobnost dolžnika za vračilo in možnost poplačila iz zavarovanj, če gre kaj narobe.
Po informacijah naših virov se je položaj zavarovanj v tem poslu s časom celo poslabšal. S pogodbenimi aneksi naj bi namreč prvotno dogovorjene pogoje dodatno omilili.
Kljub temu je Borzen družbi 3M Finance odobril še dodatnih 2,1 milijona evrov. Skupna vrednost financiranja se je tako povzpela na 7,1 milijona evrov.
Namenski državni milijoni v tveganem zasebnem poslu
Dodatno vprašanje je zloraba namenskega denarja.
Borzen namreč prek t. i. centra za podpore upravlja z namenskimi sredstvi za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Gre za sredstva, ki se zbirajo tudi s prispevki odjemalcev električne energije in energentov.
Po naših informacijah je v ustreznem internem pravilniku Borzena izrecno določeno, da se ta sredstva nalagajo konservativno. Med predvidenimi oblikami nalaganja pravilnik omenja zgolj bančne depozite in zakladne menice.
Pravilnik sicer dopušča tudi druge naložbe, če jih odobri nadzorni svet. A po razlagi našega vira niti soglasje nadzornega sveta ne more odpraviti temeljne zahteve, da mora biti tudi drugačna finančna naložba konservativna in ustrezno zavarovana.
Zato je vprašanje skrbnega upravljanja toliko pomembnejše. Čeprav se denar začasno nahaja na računih državne družbe, to še ne pomeni, da je brez omejitev na voljo za prevzemanje poslovnih tveganj.
Sledi vodijo do podjetja v Emiratih
Da se zgodba ne konča pri odobritvi posojila, so že pred meseci razkrili tudi drugi slovenski mediji.
Družba 3M Finance je julija in avgusta 2025 nakazala 135.000 evrov podjetju Greenhill FZE v Združenih arabskih emiratih. Med kontaktnimi podatki tega podjetja pa je bila navedena osebna elektronska pošta podjetnika Matevža Marca.
Ti finančni tokovi odpirajo vprašanje, kako je podjetje 3M Finance uporabljalo sredstva, ki jih je prejelo od državnega Borzena, in koliko je Borzen vedel o tveganjih poslovnega modela svojega dolžnika.
Podjetje 3M Finance se je namreč ukvarjalo z odkupovanjem terjatev, med drugim tudi terjatev, povezanih s posli na Slovenskih železnicah, ki so pozneje postali predmet preiskav zaradi sumov fiktivnih poslov.
Zapadle neporavnane obveznosti družbe 3M Finance do Borzena znašajo približno 3,87 milijona evrov.
Po naših zanesljivih informacijah so možnosti, da bi Borzenu ta denar uspelo izterjati s pravnimi postopki in unovčevanjem zavarovanj, zelo majhne. Vse bolj se tako odpira vprašanje, ali bo večmilijonsko tveganje preraslo v dokončno izgubo.
Panika po parlamentarnih volitvah
Zanimiva je tudi časovnica ravnanja prejšnjega vodstva Borzena, potem ko so se pojavile težave z vračanjem posojila.
Po naših informacijah so postopki, povezani s spornim financiranjem, začeli gostiti šele po letošnjih parlamentarnih volitvah, ko je postalo jasno, da upravljavska struktura Borzena ne bo nadaljevala mandata.
Prejšnje vodstvo je o poslu pridobilo dve (egativni) pravni mnenji, naročilo notranjo revizijo, sprožilo pravne postopke proti družbi 3M Finance in predlagalo njeno prisilno poravnavo.
Sami po sebi so takšni ukrepi sicer pričakovani in lahko pomenijo izpolnjevanje dolžnosti skrbnega upravljanja. Po presoji naših virov pa je v konkretnem primeru problematično njihovo zaporedje.
Vodstvo, ki je pred tem kljub notranjim opozorilom odobrilo milijonsko financiranje, je namreč šele ob bližajoči se menjavi upravljavske strukture začelo intenzivno dokumentirati ukrepe za zaščito interesov Borzena.
Sledijo kazenske ovadbe?
Ugotovitve pregleda bi lahko dobile tudi kazenskopravno nadaljevanje.
Po informacijah, ki smo jih pridobili, se v povezavi s spornim financiranjem odpirajo vprašanja morebitnih kaznivih dejanj goljufije, zlorabe položaja in oškodovanja javnih sredstev.
Ni izključeno, da bo Borzen pristojnim organom naznanil sume kaznivih dejanj. Po naših informacijah bi lahko o ugotovitvah pregleda v prihodnjih dneh tudi javno spregovorili.
Komentirajo lahko naročniki