Nika Kovač se boji, da jo bo Janša prepovedal. A SDS le sporoča: v kampanjah sodelujte brez financiranja iz tujine

SDS želi pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnakoli sredstva iz tujine, izključiti iz organiziranja volilnih ter referendumskih kampanj. Predlog utemeljuje z izenačitvijo pravil, katerim so v kampanjah podvržene politične stranke, in preprečevanjem tujega vplivanja. 

Ekipa Inštituta 8.marec je medtem že pred novinarsko konferenco razposlala sporočilo z naslovom »SDS želi prepovedati Inštitut 8. marec«. Predstavljeni predlog ne napoveduje prepovedi inštituta, bi pa lahko pomembno omejil njegovo organizirano sodelovanje v volilnih in referendumskih kampanjah, kar zadnje obdobje postaja glavna aktivnost inštituta, ki se naj bi zavzemal za varovanje pravic žensk. 

Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek sicer pravi, da je preprečevanje prikritega tujega vmešavanja v nacionalne demokratične procese vsekakor legitimen cilj, a način, na katerega se je tega lotil SDS, je po njegovi presoji “ustavnopravno nesorazmeren in kot tak ustavno nedopusten.”

SDS: na tekmi morajo pravila veljati za vse enako

Poslanec Zvonko Černač je pojasnil, da novela sledi priporočilom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je po parlamentarnih volitvah opozorila na potrebo po jasnejši ureditvi delovanja t. i. tretjih oseb v volilnih kampanjah. “Če pogledamo, je volilna oziroma referendumska kampanja neke vrste tekma. Na tekmi pa morajo pravila veljati za vse enako, za vse, ki na tej tekmi sodelujejo,” je poudaril Černač. In še dodal: »Ne more biti ena skupina privilegirana samo zaradi tega, ker se je razglasila za NGO.« Stranka tako spremembo predstavlja kot odpravo privilegijev pri financiranju in nadzoru kampanj.

SDS s predlagano spremembo zakona o volilni in referendumski kampanji naslavlja dve težavi. Prva je po njeni oceni neenaka obravnava političnih strank in drugih organizatorjev kampanj. Stranke zavezujejo omejitve financiranja iz tujine in revizijski nadzor, medtem ko naj bi druge organizacije lahko sodelovale s tujimi sredstvi in brez primerljivega nadzora.

Druga je možnost posrednega tujega vplivanja. Argument SDS je, da prepoved organiziranja kampanj tujim subjektom izgubi del smisla, če lahko ti z denarjem podprejo domačo organizacijo, ki nato organizira kampanjo.

Rešitev, predstavljena na novinarski konferenci, je sledeča: pravna oseba, financirana iz tujine v zadnjih petih letih pred volitvami oziroma referendumom, ne bi smela biti organizator kampanje. Predlog predvideva tudi obvezno revizijo financiranja kampanj teh organizatorjev.

Tudi evropski projekt bi lahko zaprl vrata

Največ vprašanj je na novinarski konferenci sprožila prav širina prepovedi. Ali bi zadostovalo eno samo nakazilo? Bi bila zajeta tudi evropska sredstva za okoljevarstveni projekt ali študentski časopis?

Na vprašanje o obsegu financiranja je poslanec SDS Zvonko Černač odgovoril, da bo zakon veljal za vse organizacije “kakorkoli financirane v zadnjih 5 letih pred dnevom volitev oziroma dnevom referenduma.« Pozneje je pojasnil še, da bi določba veljala za vsako pravno osebo, ki je prejela kakršnakoli sredstva iz tujine.

Po tako predstavljeni rešitvi torej ne bi bilo odločilno samo, kdo plača konkretno kampanjo. Pomembno bi bilo tudi, od kod je organizacija dobivala denar za svoje siceršnje delo.

Inštitut ni prepovedan, alarm pa je že zazvonil

Ekipa Inštituta 8.marec je še pred predstavitvijo predloga pričakovano posegla po precej bolj dramatičnem sporočilu. Pod naslovom »SDS želi prepovedati Inštitut 8. marec« je v sporočilu medijem zapisala, da bo stranka na novinarski konferenci »najverjetneje skušala prepovedati delovanje Inštituta 8. marec«.

Pravkar:
strategija vzbujanja strahu v praksi. https://t.co/HBBIJcfBDz

— BojanPožar (@BojanPozar) November 10, 2026

Sledili so očitki o diskreditacijski kampanji proti Niki Kovač in organizacijama, ki ju vodi, ter napoved, da si bodo vzeli nekaj ur za razmislek, kako naprej. Sporočilo so sklenili z zahvalo dosedanjim podpornikom in besedami: »Skupaj smo naredili veliko.« Po novinarski konferenci SDS-a so sklicali še lastno, kjer so še dodatno predstavili svoje stališče 

Takšno besedilo ustvarja vtis neposredne grožnje obstoju organizacije, kar iz predstavljenega predloga zagotovo ne izhaja. Omejitev organiziranja kampanj je lahko resen poseg v njegovo delovanje, vendar to ni isto kot prepoved njegovega obstoja. Gre torej bolj za strašenje, levi modus operandi, ki smo ga na portalu Zanima.me v zadnjih dneh večkrat razkrili.

dr. Teršek: Ukrep prekomerno in neutemeljeno posega v svobodo izražanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev

Dr. Andraž Teršek, ustavnik in pravni filozof, ocenjuje, da je predlagani ukrep ustavnopravno nesorazmeren in kot tak ustavno nedopusten. Preprečevanje prikritega tujega vmešavanja v nacionalne demokratične procese je vsekakor ustavno legitimen cilj, ki varuje suverenost države, a izbrani ukrep, kot je bil predstavljen, po njegovi oceni ne more prestati strogega ustavni testa sorazmernosti, saj vključuje tako vsebinsko kot tudi časovno prekomernost – pretiranost.

“Popolna petletna prepoved sodelovanja v kampanjah za vse pravne subjekte, ki so prejeli kakršnakoli sredstva iz tujine, v zadnjih petih letih, ne ločuje med namenskimi sredstvi za politični vpliv in povsem zakonitimi mednarodnimi ali evropskimi prilivi, ki niso povezani s politiko. Ukrep zato prekomerno in s tem neutemeljeno, zato tudi neupravičeno posega najmanj v svobodo izražanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev,” je prepričan Teršek.

Po ustavnem načelu nujnosti, ki je del strogega testa sorazmernosti, je zakonodajalec dolžan uporabiti milejša sredstva, če ta omogočajo doseg/uresničitev enakega cilja, ki je in mora biti legitimen. “V tem primeru so to stroga prepoved porabe tujih sredstev izključno za namen konkretne politične kampanje, vzpostavitev namenskih računov, obvezno razkritje virov ter poostren revizijski nadzor, ne pa vsesplošna diskvalifikacija pravnih oseb za nazaj in pavšalno.”

Ustavno sodišče bi takšno ureditev, po njegovi oceni, z visoko verjetnostjo razveljavilo zaradi neskladnosti z Ustavo RS, pravom EU in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Sodna praksa nacionalnih in mednarodnih sodišč je v zadnjih letih izoblikovala jasne standarde tudi glede tega vprašanja. Izpostavlja sodbo Sodišča EU, zadeva C-78/18, Evropska komisija proti Madžarski, kjer je sodišče razsodilo, da zgolj dejstvo, da nevladna organizacija prejema finančno podporo iz tujine, ne utemeljuje splošne domneve o grožnji javnemu redu ali nacionalni varnosti in suverenosti. Posplošeno omejevanje teh organizacij pomeni nedopustno kršitev prostega pretoka kapitala in temeljnih pravic do združevanja.

Evropsko sodišče za človekove pravice pa je v zadevi Ecodefence in drugi proti Rusiji potrdilo standard, da imajo organizacije civilne družbe pravico iskati in prejemati finančna sredstva iz mednarodnih virov. Restrikcije ali stigmatizacija zgolj na podlagi izvora denarja pomenijo kršitev svobode združevanja, dodaja Teršek.

Predlog, po Terškovem mnenju prav tako krši načelo enakosti pred zakonom, “saj neupravičeno izenačuje sistemsko vlogo političnih strank in pravnih subjektov civilne družbe. Politične stranke tekmujejo za državno oblast in se primarno financirajo iz proračuna, pravni subjekti civilne družbe v referendumskih kampanjah in procesih pa zgolj predstavljajo, artikulirajo svoja stališča glede obravnavane tematike.”