Robert Golob je danes obiskal Nacionalni preiskovalni urad. Fotografirali smo ga, ko je zapuščal sedež NPU na Litostrojski v Ljubljani.
Po informacijah Zanima.me so ga kriminalisti spraševali o zaposlitvi Lidije Glavina v milanski družbi skupine GEN-I. Leto pred njenim prihodom v Milano je bilo za vstop zasebnih vlagateljev v lastniško verigo GEN-I potrebno soglasje SDH, ki ga je takrat vodila Glavina.
Je bila služba v Milanu protiusluga za soglasje?
Predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba in njegovega odvetnika je ekipa Zanima.me danes fotografirala ob odhodu s sedeža Nacionalnega preiskovalnega urada na Litostrojski v Ljubljani. Po naših informacijah je bil predmet pogovora s kriminalisti prehod Lidije Glavina iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) v skupino GEN-I. Ko je Glavina leta 2019 prevzela direktorsko mesto v Milanu, je upravo GEN-I vodil Golob.
Na Zanima.me smo 26. oktobra poročali, da kriminalisti po naših informacijah obravnavajo tri ločene zadeve, povezane s skupino GEN-I. Poleg zaposlitve Lidije Glavina naj bi preverjali še medijske zakupe in romunske posle Gregorja Hudohmeta. Po naših informacijah se je današnji pogovor nanašal na zaposlitev Glavine.
Od vrha SDH do direktorskega mesta v Milanu
Glavini je mandat na čelu SDH predčasno prenehal 1. aprila 2019. V življenjepisu, objavljenem v gradivu italijanske banke CiviBank, navaja, da je septembra istega leta prevzela vodenje družbe GEN-I Energia v Milanu. Med svojimi nalogami navaja tudi združitve in prevzeme v zahodni Evropi. Letno poročilo GEN-I za leto 2019 pri milanski družbi navaja dva direktorja, Lidijo Glavina in Dejana Paravana.
Septembra smo poročali, da naj bi GEN-I za njeno plačo ter uporabo in vzdrževanje službenega avtomobila porabil približno 140.000 evrov letno. Po podatkih, ki smo jih objavili takrat, milanska družba v letih 2023 in 2024 ni izkazala prihodkov. Golob je njeno imenovanje v preteklosti pojasnjeval s tem, da zna »odpirati vrata«.
Kakšno vlogo je imel SDH pri lastniških spremembah
Leta 2016 je GEN-I prevzel Elektro energijo, trgovsko družbo Elektra Ljubljana. Elektro Ljubljana je v zameno dobil četrtino družbe GEN-EL. Ta je ob koncu leta postala polovična lastnica GEN-I, drugo polovico pa je obdržala GEN energija, ki je v stoodstotni državni lasti. Po letnem poročilu GEN-I sta morala neposredna lastnika odločitve sprejemati soglasno.
Kako pomembna je bila razlika med lastništvom in nadzorom, se je pokazalo že januarja 2017. Informacijski pooblaščenec je v sporu za dostop do cenitve, na kateri je temeljila menjava deležev, presodil, da GEN-I za zahtevani dokument ni zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Odločitev je potrdilo upravno sodišče.
Julija 2018 sta v GEN-EL vstopila Gorenjska banka in Sklad obrtnikov in podjetnikov ter skupaj dobila četrtinski delež. Po poročanju N1 je moral njun vstop potrditi SDH, ki ga je vodila Glavina. Golob je vstop vlagateljev pojasnjeval z razpršitvijo lastništva.
S spremembo lastništva se je odprlo tudi vprašanje prejemkov vodstva. Po presoji gospodarskega ministrstva, o kateri je poročal N1, je GEN-I po vstopu obeh vlagateljev za tisto obdobje prenehal biti zavezanec po Lahovnikovem zakonu, ki omejuje prejemke direktorjev družb v večinski državni lasti. Golob je zagovarjal stališče, da je GEN-I zavezanec postal šele maja 2021, ko je iz GEN-EL izstopil še zadnji zasebni vlagatelj.
Julija 2019, ko so mediji že poročali o prehodu Glavine v GEN-I, je imela država prek GEN energije še vedno polovico GEN-I. V družbi GEN-EL, ki je imela drugo polovico, je imela Gorenjska banka devetodstotni delež, obrtniški sklad pa šestnajstodstotnega. Odprto ostaja, kako je SDH utemeljil vstop vlagateljev in kako je leto pozneje v GEN-I padla odločitev o imenovanju Glavine v Milanu.
Komentirajo lahko naročniki