Kako so ustrelili napadalca v Krakovu (video). Kaj vemo o storilcih in motivih letošnjih devetih napadov v Evropi?

9. 11. 2026, 14:11

8 minut branja
Deli

Sobotni pokol na enem najbolj obiskanih trgov v poljskem Krakovu je znova odprl vprašanje varnosti evropskih mest. V soboto, 7. novembra, je 24-letni Poljak zapeljal na Glavni trg in začel streljati na mimoidoče. Ubil je šest ljudi, štiri Poljake, Britanca in Avstrijko, petnajst jih je ranil.

Policija ga je ustavila po izmenjavi strelov, v ponedeljek dopoldne pa je umrl v bolnišnici. V Ostrowcu Świętokrzyskem so nato našli še ustreljene napadalčeve starše in 21-letno sestro. Preiskovalci sumijo, da jih je umoril prav on.

Objavljamo posnetek policijske akcije: po policijskem pregonu se strelec v črnem avtomobilu zabije v stoječe vozilo, izstopi, za njim policista, ustreli policista, eden izmed njiju ga uspe ustreliti nazaj, se skloni k njemu, nato pade in izgubi zavest:

V bližini strelskega obračuna med napadalcem in policistoma so bili tudi zdravniki, ki so pomagali ustreljenima policistoma. Ta sta kljub strelnim ranam napada preživela in je njuno stanje stabilno.

Pomoč policistoma in storilcu na licu mesta (vir foto: X)

O motivu se ugiba. Sprva so se pojavile navedbe o skrajno desničarskih prepričanjih, na družbenih omrežjih pa tudi trditve, da je bil levičarski oziroma protifašistični skrajnež. Dokazov za eno ali drugo razlago za zdaj ni. Politična ugibanja so se širila hitreje kot uradne informacije. Pravosodni minister Waldemar Żurek je opozoril tudi na morebitne družinske težave. Ni torej jasno, ali je ideologija sploh imela vlogo in kaj je sprožilo streljanje na naključne mimoidoče.

Pokol je pretresel Poljsko, ki velja za eno varnejših evropskih držav, in obudil spomin na vrsto letošnjih napadov.

Kaj pravi Europol?

Po poročilu TE-SAT 2026 je Europol leta 2025 v desetih državah EU zabeležil 45 terorističnih napadov in poskusov. Izvedenih je bilo 22, preprečenih 20, trije so spodleteli. Džihadističnemu terorizmu so pripisali 24 primerov, levičarskemu in anarhističnemu 12, skrajno desničarskemu pet. Največ so jih zabeležili v Franciji, sledili sta Italija in Avstrija. Džihadistični napadi so bili najsmrtonosnejši.

Teroristični napadi in poskusi v Evropski uniji leta 2025 po ideološkem ozadju in izidu.Foto: Generirana s pomočjo UI na podlagi podatkov iz Europola in TE-SAT 2026.

Za leto 2026 končnega seštevka še ni. V nadaljevanju so izbrani odmevnejši primeri, ne popoln seznam vseh napadov. Spodnji primeri kažejo različne storilce in tarče, od političnih nasprotnikov in policistov do Judov in naključnih mimoidočih. Vseh dogodkov ni mogoče označiti za terorizem.

Francija: politični obračun in napad na žandarja

12. februar, Lyon, Francija. Zamaskirani napadalci so med spopadi skrajno levih in desnih aktivistov pretepli 23-letnega desničarja Quentina Deranquea. Dva dni pozneje je zaradi poškodb glave umrl. V predhodnih spopadih sta bili ranjeni najmanj dve ženski. Preiskava je napad povezala s skrajno levimi aktivisti, primer pa obravnavajo kot umor, ne kot potrjen terorizem.

13. februar, Pariz, Francija. Pri Slavoloku zmage je islamistični skrajnež z nožem napadel žandarja na slovesnosti ob grobu neznanega vojaka. Žandar ni bil ranjen, napadalec je po policijskem streljanju umrl. V Belgiji je bil že obsojen zaradi terorističnega napada na policiste. Primer je prevzelo protiteroristično tožilstvo.

Napadi na judovske ustanove

9. marec, Liège, Belgija. Okoli četrte zjutraj je pred sinagogo eksplodirala naprava, poškodovala stavbo in okna v okolici. Mrtvih in ranjenih ni bilo, nastala pa je materialna škoda. Premier Bart De Wever je govoril o antisemitizmu, zvezno tožilstvo pa preiskuje sum terorizma. Storilci in dokončen motiv uradno niso znani, se pa sumi v prvi vrsti islamski in nato skrajno levi terorizem.

13. marec, Rotterdam, Nizozemska. Eksplozija pred sinagogo je zanetila požar, poškodovanih ni bilo. Policija je sprva prijela štiri mlade osumljence, nato še druge. Napad je sledil podobnemu dogodku v belgijskem Liègeu le štiri dni prej. Tožilstvo je preiskovalo teroristični namen, domnevno zastraševanje judovske skupnosti.

23. marec, London, Združeno kraljestvo. V Golders Greenu so požigalci uničili štiri reševalna vozila judovske organizacije Hatzola. Eksplodirale so kisikove jeklenke, 34 prebivalcev so evakuirali, ranjenih ni bilo. Policija je dejanje označila za antisemitski zločin iz sovraštva in preverjala možne povezave s proiranskimi omrežji. Neposredna odgovornost Irana ni bila dokazana.

12. april, Skopje, Severna Makedonija. Neznanci so poskušali zažgati objekt judovske skupnosti. Poškodovali so vhod, žrtev ni bilo. Konec aprila so prijeli sedem osumljencev, domnevno povezanih s skupino, ki se je zgledovala po Islamski državi. Dva so ovadili zaradi suma terorizma.

Berlin in Pariz: julijska napada

25. julij, Berlin, Nemčija. Med praznovanjem ponosa je 21-letnik s kombijem zapeljal v množico. Ena ženska je umrla, 29 ljudi je bilo ranjenih. Preiskovali so tudi uporabo hladnega orožja. Policija je osumljenca naslednji dan ustrelila. Notranji minister je napad označil za islamistični terorizem. Napadalca Abdula B. so varnostne službe poznale in ga že prej ocenjevale kot visoko tveganje za ideološko nasilje. Podatek je sprožil vprašanja, ali bi bilo napad mogoče preprečiti.

27. julij, Pariz, Francija. Pri Porte de Clichy je moški z dvema kuhinjskima nožema napadel tri ženske, dve huje ranil. Umrl ni nihče. Obvladali so ga mimoidoči, prijela policija. Priče so slišale sklicevanje na Alaha, zato se tudi sumi islamistični motiv, ki pa še ni bil javno potrjen zaradi kot pravijo interesa preiskave.

Število mrtvih in ranjenih v devetih izbranih nasilnih incidentih v Evropi leta 2026. Pregled ne zajema vseh napadov in vključuje tudi dogodke, ki niso uradno opredeljeni kot terorizem.Foto: Generirana  s pomočjo UI na podlagi policijska in tožilska poročila ter medijski virov.

Različni motivi, podobne posledice

V Berlinu so ugotovili islamistično ozadje, v Lyonu je šlo za politični obračun, pri napadih na sinagoge pa izstopa izbira judovskih tarč. Vendar niso vsi primeri uradno opredeljeni kot terorizem. Berlinski primer posebej izstopa, ker so oblasti nevarnost že poznale. Europol opozarja tudi na spletno radikalizacijo: leta 2025 je bilo med prijetimi osumljenci z znano starostjo 130 mladoletnikov.

Pri Krakovu ostaja odprto, ali je šlo za politični fanatizem, družinske spore ali kaj tretjega. Če motiv ni bil ideološki, napada ne bo mogoče uvrstiti med teroristična dejanja te vrste. Toda preiskava še traja. Prav zato je prezgodaj sklepati, kateri razlagi gre verjeti in kaj se je v resnici zgodilo. Šest mrtvih ostaja šest mrtvih, ne glede na to, kakšna bo nazadnje oznaka storilčevega motiva.