Nemško upravno sodišče v Kölnu je z začasno odredbo domači obveščevalni službi prepovedalo, da stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) javno označuje kot »potrjeno desničarsko ekstremistično«, dokler ne bo izdana končna sodba. Odločitev je sprožila burne odzive v politiki in ponovno odprla razpravo o mejah nadzora nad strankami v nemškem ustavnem redu.
AfD je klasifikacijo, ki jo je maja lani sprejel Zvezni urad za zaščito ustave (BfV), izpodbijala z nujnim pravnim sredstvom. Sodišče je presodilo, da obstajajo indici spornih izjav in programskih stališč znotraj stranke, a da v skrajšanem postopku ni dovolj dokazov, da bi AfD kot celoto opredelili kot ekstremistično. Začasna prepoved tako velja do glavne obravnave, datuma pa sodišče še ni določilo.
Sopredsednica AfD Alice Weidel je odločitev označila za »veliko zmago ne le za AfD, temveč tudi za demokracijo in pravno državo«. V stranki poudarjajo, da je bila oznaka uporabljena za politično diskreditacijo pred deželnimi volitvami.
Vlada poudarja previdnost. Notranji minister Alexander Dobrindt je spomnil, da sodba ne izključuje suma protiustavnih prizadevanj ter da bo AfD še naprej spremljana na nižji stopnji nadzora. Oznaka »potrjenega ekstremizma« bi BfV omogočila širša nadzorna pooblastila, vključno z intenzivnejšim spremljanjem komunikacij.
AfD je na zadnjih zveznih volitvah osvojila 20,8 % glasov in postala največja opozicijska stranka. Kljub rasti podpore ostaja politično izolirana, saj druge stranke vzdržujejo tako imenovani »požarni zid«. Končna sodba bo zato imela posledice, ki segajo daleč onkraj pravne terminologije.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki