O interventnem zakonu se je tudi na našem portalu prelilo že veliko črnila, in vedno se je postavljalo vprašanje, zakaj so nekateri, od levih prekarcev do sindikatov proti nižjim davkom, ki bi lahko prinesli večje dohodke in boljši socialni status ljudem.
Nedavno je Inštitut Janeza Evangelista Kreka objavil raziskavo o stanju v družbi. Pridobili smo nekatere bolj detajlne rezultate, ki nam v kombinaciji z drugimi statistikami pomujajo nekatere odgovore. Kdo in zakaj si ne želi višjih plač? Kot bomo videli, imajo tudi paradoksi svoj smisel. Če ne drugačnega, vsaj političnega.
Več denarja v žepe ali državi?
Pomembnejše točke zakona so:
- Davčna razbremenitev dela, med drugim višja splošna olajšava
- Poenostavitev sistema normiranih s.p.-jev, višje davčne meje in nižji prispevki
- Ugodnejše prejemanje pokojnine ob delu za delovno aktivne upokojence
- Nižji DDV na osnovna živila (predvidoma zmanjša na 5 % in energente (9 %))
- Kapica na socialne prispevke pri plačah nad 7.500 € bruto mesečno
- Razbremenitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine, npr. upokojence, popoldanske s.p.-je in dopolnilne dejavnosti
Ob tem predvsem z leve strani prihajajo svarila, da bi se ob davčni razbremenitvi prilivi v državni proračun zmanjšali in povzročili luknjo. Ta trenutno znaša okoli dve milijardi evrov, ekonomisti pa vedo povedati, da jo je zvrtala prav odhajajoča Golobova vlada z nevzdržnim trošenjem.
Desna sredina enotna
Glede na omenjeno raziskavo si je volilno telo nastajajoče koalicije s podporo Resni.ce enotna: najvišjo podporo zakonu so izrazili volilci liste NSi/SLS/Fokus, in sicer v 93,6 %. Sledijo podporniki SDS s 86,1 %, Demokrati so pri 81,3 %. Tudi volilci Resni.ce v veliki meri, 80,6 % podpirajo zakon.
Signal z desne je zelo močan in jasen: so za bolj liberalno ekonomsko oziroma fiskalno politiko, z manj vpletanja države ter več denarja v obroku. Na levi pa je stanje popolnoma drugačno.
Ne Levica, Svoboda je najbolj proti desni sredini
Med parlamentarnimi strankami levega pola največjega nasprotovanja reformam ne najdemo pri Levici, temveč v vrstah Svobode: proti jih je kar 92,1 % (podpira pa zakon 3,2 % volilcev), sledi Levica z 87,2 % nasprotovanjem in 5,1 % podporo, med podporniki SD-ja pa jih nasprotuje 80,9 %, podpira pa 10,6 %.
Med neparlamentarnimi strankami, ki so v političnem prostoru še vedno relevantne, velja omeniti Prerod Vladimirja Prebiliča ter Pirate: prvi predlog desne sredine zavračajo v 63,2 in podpirajo v 26,3 %, drugi pa so proti v 60 in za v 30 %.
Ali vedo, kaj podpirajo in česa ne?
Zanimivo je tudi poznavanje vsebine zakona: kot kaže spodnji graf, so domačo nalogo naredili pri SDS-u in Levici/Vesni, kjer 43,4 oziroma 40,4 % volilcev zase meni, da vedo, kaj prinaša zakon. Pri ostalih je odstotek znatno nižji, izstopata pa dve stranki, in sicer Prerod in Resni.ca, katerih volivci z 19 in 20,7 % odstotki priznavajo, da ne vedo, kaj zakon prinaša.
Vendar glede na (ne)podporo še vedno ne moremo zaključiti, da delujejo po načelu “ne vemo, za kaj gre, a vendar podpiramo/nasprotujemo, ker smo za/proti vladi”.
Večina anketiranih sicer priznava, da je delno seznanjena z vsebino, a ravno v tem momentu je odločilni dejavnik za ali proti vnaprejšnje mnenje politične opcije, ki ji nekdo pripada, in ne nujno pragmatizem, ki bi temeljil na argumentih in poznavanju vsebine.
Pragmatizem boomerjev in anti-Janša efekt
Naročniška vsebina
Ideologija močnejša od lastne dobrobiti
Nekoliko drugače je pri Levici: njeni podporniki so med levimi najbolj izobraženi, saj se jih z višje ali visokošolsko izobrazbo ponaša skoraj 64 %. Skoraj 70 % pa jih je v delovno aktivni generaciji med 25 in 65 leti. Ker vemo, da se jih velik del rad pohvali s prekarstvom, in v resnici gre za samozaposlene umetnike in kulturnike, čudi dejstvo, da nasprotujejo davčnim olajšavam, ki bi jim jih omogočila desnosredinska vlada.
Čeprav je dobršen del volivcev Levice zaposlen v javni upravi, bi z vidika racionalnosti pričakovali večjo podporo s.p.-jem in normirancem. Zopet je prevladala ideologija: odpor do desne sredine je torej močnejši od koristi, ki bo jo prineslo sodelovanje.
Bolj, a ne bistveno pragmatični so pri SD-ju, kjer kljub močnemu ideološkemu naboju najdemo kakega obrtnika ali podjetnika s predsednikom Hanom na čelu. 40,7 % njihovih volilcev po podatkih Mediane prihaja iz starostne skupine 45 do 65 let. Kakorkoli, tudi pri SD-ju lahko sklepamo, da gre za mešanico instinkta po preživetju in deklarativnega nasprotovanja tistemu, kar se poraja desno od sredine.
Pirati bi se odpovedali zakladu v žepih
Stranki Pirati in Prerod sta imeli dobro izhodišče za preboj preko parlamentarnega praga, zato mnenje njunih podpornikov šteje. Pirate večinoma podpirajo mlajši volilci, in glede na meritve mediane jih je v starostni kategoriji med 18 in 24 let volilo kar 8,45 % udeležencev volitev. Po raziskavi IJEK-a pa interventni zakon podpira 30 % njihovih volilcev, 60 % jih je proti.
Glede na dejstvo, da gre za sicer večinoma urbano, a mlajšo populacijo, bi pričakovali večjo podporo zakonu, saj gre nenazadnje za ljudi, ki ustvarjajo dodano vrednost (ali pa jo še bodo), in bodo zaradi višjih bremen v vlogi neto plačnika v državni proračun (in ne prejemnika, kot pri Svobodi) bolj na udaru.
Razumljiva stališča Prebiličevih profesorjev
Da pri Prerodu zakonu bolj kot ne nasprotujejo, ne čudi, saj gre po eni strani za Prebiličevo lokalno volilno bazo, ki je tradicionalno leva. Po drugi strani pa k njegovi stranki gravitirajo izobraženci v javnih službah, na primer profesorji na FDV, ki jim krčenje proračuna in njegove porabe ni v interesu.
Obenem gre za ljudi, ki v veliki meri predstavljajo nadaljevanje rajnke LDS, in njihova stališča so skladna s splošnim levim kompasom, čeprav lahko tako Prerod kot Pirate glede na omenjene analize štejemo kot najbolj desne od levih.
Ne glede na to pa bi se, če bi se ti stranki prebili v DZ, zgodba odvijala po levih notah: visoki davki, več vpletanja države, manj denarja v obtoku in manj prostora za ustvarjanje dodane vrednosti in poslovne ter razvojne uspešnosti.
Naročniška vsebina
2 odziva na “Odpor do Janše močnejši od denarnice? Zakaj levica nasprotuje interventnemu zakonu”
Lahko pa zastavimo vprašanje tudi tako: Zakaj je Janša nasprotoval zakonskim predlogom tako imenovanega levega pola slovenske politične scene? Jih naštejem?
Glede ostalih nima mnenja. Vem pa, da je razbremenitev ( kakšen izraz za legalizacijo parazitstva) upokojencev (…) za dolgotrajno oskrbo neumnost. Če bomo hoteli, da dolgotrajna oskrba funkcionira, jo bo potrebno plačati. Nekje bodo morali denar vzeti. Denar država dobi ali z davki in prispevki, deloma še s carinami, ali pa s kreditom. Slednjega je potrebo vrniti z obrestmi. To pomeni, da je še dražje, samo skrito je pred aktualno generacijo, saj bo kredit plačala naslednja generacije. Najbolj logično in pravično je, da ta prispevek plačuje tudi tista skupina prebivalstva, ki ima od tega zbranega denarja največ. Še okoli leta 80 so štirje zaposleni “skrbeli” za enega upokojenca. Danes 2 zaposlena. Breme na zaposlenega se torej s tem zakonom v tem delu veča, ne manjša. Tako je ta del interventnega zakona zelo socialističen, kot, da bi ga scimprali še oni izpred leta 91, ki so tudi upokojence oprostili plačevanja prispevka za zdravstveno blagajno, čeprav so ravno upokojenci največji koristniki te blagajne. Kaj si res kdo misli, da bodo nune iz Bangladeša , hčere sv. matere Terezije, zastonj hodile oskrbovat starčke po njihovih domovih?
V Sloveniji res nimamo pametnih politikov. Neverjetno. Že 30+ let nismo sproducirali enega samega sposobnega politika. Take analize, kot so objavljene zgoraj ne povedo popolnoma nič. Ali bolje rečeno, povedo, to, kar že vemo brez analiz. Dajo pa vtis neke znanstvenosti. Pri vojakih ( ja, jaz sem še tista JLA generacija) so nas učili, da se temu reče “zavaravanje neprijatelja”. Wau!
Levica ima lahko na papirju najbolj izobražene volivce, očitno pa gre pravzaprav za temeljito indoktrinacijo na področju družboslovja.
Komentirajo lahko naročniki