Odpor do Janše močnejši od denarnice? Zakaj levica nasprotuje interventnemu zakonu

O interventnem zakonu se je tudi na našem portalu prelilo že veliko črnila, in vedno se je postavljalo vprašanje, zakaj so nekateri, od levih prekarcev do sindikatov proti nižjim davkom, ki bi lahko prinesli večje dohodke in boljši socialni status ljudem.

Nedavno je Inštitut Janeza Evangelista Kreka objavil raziskavo o stanju v družbi. Pridobili smo nekatere bolj detajlne rezultate, ki nam v kombinaciji z drugimi statistikami pomujajo nekatere odgovore. Kdo in zakaj si ne želi višjih plač? Kot bomo videli, imajo tudi paradoksi svoj smisel. Če ne drugačnega, vsaj političnega.

Več denarja v žepe ali državi?

Ob tem predvsem z leve strani prihajajo svarila, da bi se ob davčni razbremenitvi prilivi v državni proračun zmanjšali in povzročili luknjo. Ta trenutno znaša okoli dve milijardi evrov, ekonomisti pa vedo povedati, da jo je zvrtala prav odhajajoča Golobova vlada z nevzdržnim trošenjem.

Desna sredina enotna

Glede na omenjeno raziskavo si je volilno telo nastajajoče koalicije s podporo Resni.ce enotna: najvišjo podporo zakonu so izrazili volilci liste NSi/SLS/Fokus, in sicer v 93,6 %. Sledijo podporniki SDS s 86,1 %, Demokrati so pri 81,3 %. Tudi volilci Resni.ce v veliki meri, 80,6 % podpirajo zakon.

Signal z desene je zelo močan in jasen: so za bolj liberalno ekonomsko oziroma fiskalno politiko, z manj vpletanja države ter več denarja v obroku. Na levi pa je stanje popolnoma drugačno.

Ne Levica, Svoboda je najbolj proti desni sredini

Med parlamentarnimi strankami levega pola največjega nasprotovanja reformam ne najdemo pri Levici, temveč v vrstah Svobode: proti jih je kar 92,1 % (podpira pa zakon 3,2 % volilcev), sledi Levica z 87,2 % nasprotovanjem in 5,1 % podporo, med podporniki SD-ja pa jih nasprotuje 80,9 %, podpira pa 10,6 %.

Med neparlamentarnimi strankami, ki so v političnem prostoru še vedno relevantne, velja omeniti Prerod Vladimirja Prebiliča ter Pirate: prvi predlog desne sredine zavračajo v 63,2 in podpirajo v 26,3 %, drugi pa so proti v 60 in za v 30 %.

Ali vedo, kaj podpirajo in česa ne?

Zanimivo je tudi poznavanje vsebine zakona: kot kaže spodnji graf, so domačo nalogo naredili pri SDS-u in Levici/Vesni, kjer 43,4 oziroma 40,4 % volilcev zase meni, da vedo, kaj prinaša zakon. Pri ostalih je odstotek znatno nižji, izstopata pa dve stranki, in sicer Prerod in Resni.ca, ki z 19 in 20,7 % odstotki priznavata, da ne vesta, kaj zakon prinaša.

Vendar glede na (ne)podporo še vedno ne moremo zaključiti, da delujeta po načelu “ne vemo, za kaj gre, a vendar podpiramo/nasprotujemo, ker smo za/proti vladi”.

Večina anketiranih sicer priznava, da je delno seznanjena z vsebino, a ravno v tem momentu je odločilni dejavnik za ali proti vnaprejšnje mnenje politične opcije, ki ji nekdo pripada, in ne nujno pragmatizem, ki bi temeljil na argumentih in poznavanju vsebine.

Pragmatizem boomerjev in anti-Janša efekt

Razlogov za podporo zakonu na desni sredini ni potrebno posebno pojasnjevati, saj predstavlja korak k programom strank tega pola. Če pa pogledamo levi pol, pri Svobodi vidimo nasprotovanje iz dveh razlogov: prvi je ideološki, saj gre za refleksni strah in posledično a priori nasprotovanje desni sredini s prihodnjim predsednikom vlade na čelu.

Če upoštevamo še dejstvo, da je volilna baza Svobode stara; volilo jo je 42 % udeležencev volitev, starejših od 65 let, ki predstavljajo 36 % njenega volilnega telesa. Obenem pa glede na raziskavo Inštituta Mediana ta baza na levi najmanj izobražena (47,4 % jih ima višje – ali visokošolsko izobrazbo).

Iz tega lahko izluščimo dvoje: prvi del volilcev Svobode so boomerji, levo usmerjeni upokojenci, ki se poleg Janše osebno bojijo morebitne regulacije pokojnin. Drugi del (starostna skupina med 45 in 64 leti je druga najmočnejša med podporniki Svobode) je še aktivna generacija, po predvidevanjih v veliki meri zaposlena v javni upravi, ki Golobovo stranko voli zaradi bonitet, ki so jih prejeli (npr. božičnica), in strahu pred izgubo le-teh.

Oboji so volilci nekdanje LDS in njenih instant reinkarnacij. Čeprav gre pri nasprotovanju interventnemu zakonu najverjetneje v veliki meri za pogojni refleks strahu pred Janšo, pa je z vidika eksistencialnega oportunizma to tudi racionalno upravičena izbira.

Ideologija močnejša od lastne dobrobiti

Nekoliko drugače je pri Levici: njeni podporniki so med levimi najbolj izobraženi, saj se jih z višje ali visokošolsko izobrazbo ponaša skoraj 64 %. Skoraj 70 % pa jih je v delovno aktivni generaciji med 25 in 65 leti. Ker vemo, da se jih velik del rad pohvali s prekarstvom, in v resnici gre za samozaposlene umetnike in kulturnike, čudi dejstvo, da nasprotujejo davčnim olajšavam, ki bi jim jih omogočila desnosredinska vlada.

Čeprav je dobršen del Levice zaposlen v javni upravi, bi z vidika racionalnosti pričakovali večjo podporo s.p.-jem in normirancem. Zopet je prevladala ideologija: odpor do desne sredine je torej močnejši od koristi, ki bo jo prineslo sodelovanje.

Bolj, a ne bistveno pragmatični so pri SD-ju, kjer kljub močnemu ideološkemu naboju najdemo kakega obrtnika ali podjetnika s predsednikom Hanom na čelu. 40,7 % njihovih volilcev po podatkih Mediane prihaja iz starostne skupine 45 do 65 let. Kakorkoli, tudi pri SD-ju lahko sklepamo, da gre za mešanico instinkta po preživetju in deklarativnega nasprotovanja tistemu, kar se poraja desno od sredine.

Pirati bi se odpovedali zakladu v žepih

Stranki Pirati in Prerod sta imeli dobro izhodišče za preboj preko parlamentarnega praga, zato mnenje njunih podpornikov šteje. Pirate večinoma podpirajo mlajši volilci, in glede na meritve mediane jih je v starostni kategoriji med 18 in 24 let volilo kar 8,45 % udeležencev volitev. Po raziskavi IJEK-a pa interventni zakon podpira 30 % njihovih volilcev, 60 % jih je proti.

Glede na dejstvo, da gre za sicer večinoma urbano, a mlajšo populacijo, bi pričakovali večjo podporo zakonu, saj gre nenazadnje za ljudi, ki ustvarjajo dodano vrednost (ali pa jo še bodo), in bodo zaradi višjih bremen v vlogi neto plačnika v državni proračun (in ne prejemnika, kot pri Svobodi) bolj na udaru.

Razumljiva stališča Prebiličevih profesorjev

Da pri Prerodu zakonu bolj kot ne nasprotujejo, ne čudi, saj gre po eni strani za Prebiličevo lokalno volilno bazo, ki je tradicionalno leva. Po drugi strani pa k njegovi stranki gravitirajo izobraženci v javnih službah, na primer profesorji na FDV, ki jim krčenje proračuna in njegove porabe ni v interesu.

Obenem gre za ljudi, ki v veliki meri predstavljajo nadaljevanje rajnke LDS, in njihova stališča so skladna s splošnim levim kompasom, čeprav lahko tako Prerod kot Pirate glede na omenjene analize štejemo kot najbolj desne od levih.

Logični paradoksi levega pola

Ne glede na to pa bi se, če bi se ti stranki prebili v DZ, zgodba odvijala po levih notah: visoki davki, več vpletanja države, manj denarja v obtoku in manj prostora za ustvarjanje dodane vrednosti in poslovne ter razvojne uspešnosti.

Interventni zakon je lakmusov papir stanja v slovenski družbi in politiki: prvič, Golobovi so pred volitvami napovedovali, da bodo v naslednjem mandatu sprejemali ukrepe v korist gospodarstva, in ti bi bili težko kaj drugačni od teh, ki jih na mizo prinaša desna sredina. Ni nujno, da levi pol nasprotuje vsebini. Bolj kot to je zakon le razlog za deklarativno nasprotovanje Janši in njegovi vladi, kar si opozicija preko sindikatov z rjovenjem o “zakonih za bogate” lahko privošči brez vsakih fiskalnih in gospodarskih posledic.

Drugič, pri velikem delu družbe vidimo egalitaristični oportunizem: levi prekarci ne bi zagotavljali svoje eksistence s tem, da bi za delo dobili boljše plačilo, temveč da bi ob višjih davkih zaslužili manj in bili upravičenih do socialnih prejemkov, ki bi se napajala iz davkov produktivnih.

Tretjič, ravno to nam kaže, zakaj kot družba razvojno zaostajamo: ker je cenjena blaginja, ki jo prinese egalitarizem namesto pridnosti.