Slovenske šole imajo danes manj otrok kot pred tremi desetletji, vendar bistveno več strokovnih delavcev. Obenem se hitro spreminja sestava učencev: tuj državljan je že približno vsak deseti osnovnošolec, število tujih učencev pa raste hitreje od celotnega tujega prebivalstva v Sloveniji.
Pregledali smo, kako so se od devetdesetih spreminjali število učencev, velikost oddelkov in število zaposlenih, iz katerih držav prihaja največ tujih učencev ter kaj se dogaja v srednjih šolah.
Podatki razkrivajo tudi manj očiten preobrat: medtem ko se srednje šole trenutno še polnijo, manjše generacije prvošolcev že napovedujejo novo smer – največji dolgoročni poraženec pa so poklicni programi.
Slovenske osnovne šole so se v treh desetletjih temeljito spremenile. V šolskem letu 1994/95 jih je obiskovalo 209.334 otrok, po zadnjih zaključenih podatkih za leto 2025/26 pa 192.915. Učencev je torej približno osem odstotkov manj kot sredi devetdesetih. Toda ljudi, ki z njimi strokovno delajo, je bistveno več.
Sredi devetdesetih je bilo v osnovnih šolah evidentiranih 15.199 strokovnih delavcev, v šolskem letu 2025/26 pa 21.905, med njimi 18.754 učiteljev. Število strokovnih delavcev se je povečalo za približno 44 odstotkov. Na enega strokovnega delavca je tako sredi devetdesetih prišlo približno 13,8 učenca, danes pa 8,8. To ne pomeni, da ima vsak učitelj pred seboj samo devet otrok. Gre za statistično razmerje, ki vključuje tudi svetovalne, vodstvene in druge strokovne delavce ter zaposlene s krajšim delovnim časom.
Bolj neposredna je primerjava oddelkov. Leta 1994/95 je bilo v povprečnem osnovnošolskem oddelku približno 22 otrok, danes jih je 19. Na matičnih šolah jih je povprečno 20, na podružničnih pa 11. Zadnji podatki obenem kažejo nov demografski obrat. Število osnovnošolcev se zmanjšuje, prvošolcev pa je bilo v letu 2025/26 samo 19.885 – najmanj v trinajstih letih.
Število otrok je po velikem padcu znova začelo upadati
Od sredine devetdesetih do leta 2010/11 se je število osnovnošolcev zmanjšalo za približno 48.000. Nato se je smer obrnila. V naslednjih dvanajstih letih se je število učencev povečalo za več kot 35.000 in v letu 2022/23 doseglo približno 197.000. Zadnja tri šolska leta pa se znova zmanjšuje.
Za prihodnja leta je pomembno predvsem število otrok, ki šele vstopajo v šolo. Ker je bilo v letu 2025/26 prvošolcev najmanj v trinajstih letih, bodo večje generacije postopoma zapuščale osnovno šolo, nadomeščale pa jih bodo manjše.
Posledice ne bodo povsod enake. Šole na območjih z rastjo prebivalstva lahko ostanejo polne, medtem ko bo upad močneje prizadel kraje z odseljevanjem in nizkim številom rojstev.
Strokovnih delavcev je 44 odstotkov več
Medtem ko je število otrok močno nihalo, je število strokovnih delavcev dolgoročno raslo. Sredi devetdesetih jih je bilo okoli 15.200. Do leta 2010/11 se je njihovo število povečalo na približno 18.100, v letu 2025/26 pa jih je bilo 21.905.
Iz grafa ni mogoče sklepati, da je v šolah preveč zaposlenih. Današnja osnovna šola ni enaka šoli iz leta 1995. Slovenija je vmes prešla na devetletko, razširili so se podaljšano bivanje, jutranje varstvo, svetovalno delo in dodatna strokovna pomoč. Več otrok s posebnimi potrebami je vključenih v redne programe, šole pa imajo tudi več učencev, ki ob vstopu še ne obvladajo dobro slovenščine.
Surovo razmerje med učenci in strokovnimi delavci zato ni merilo velikosti razreda ali obremenitve posameznega učitelja. Del zaposlenih ne poučuje pred celotnim oddelkom, nekateri so zaposleni s krajšim delovnim časom, posamezna oseba pa je lahko evidentirana v več vlogah. Po podatkih za 2025/26 je bilo med 21.905 strokovnimi delavci 18.754 učiteljev. Preostali so bili vodstveni, svetovalni in drugi strokovni delavci.
Danes je tuji državljan približno vsak deseti učenec
V šolskem letu 2016/17 je slovenske osnovne šole obiskovalo 8.070 učencev s tujim državljanstvom. V letu 2025/26 jih je bilo 19.014. Njihovo število se je v devetih letih povečalo za 136 odstotkov oziroma na približno 2,4-kratnik. Delež med vsemi osnovnošolci je v istem obdobju narasel s približno 4,5 na 9,9 odstotka.
Pred devetimi leti je bil tuji državljan približno vsak dvaindvajseti osnovnošolec, danes je približno vsak deseti. Gre za učence s tujim državljanstvom.
Največ je državljanov Bosne in Hercegovine. V letu 2025/26 jih je bilo 8.089 oziroma dobrih 42 odstotkov vseh tujih učencev. Sledili so državljani Kosova s 3.897 učenci, Severne Makedonije z 1.867, Ukrajine s 1.277 in Srbije z 1.223 učenci. Poseben prelom je prinesla vojna v Ukrajini. V letu 2021/22 je bilo v slovenskih osnovnih šolah 212 ukrajinskih državljanov, leto pozneje že 1.125.
Otrok, ki je že dobil slovensko državljanstvo, v tej skupini ni, tudi če se je rodil v tujini ali doma govori drug jezik. Dejansko število učencev s priseljenskim oziroma drugim jezikovnim ozadjem je zato višje.
Trend tujih učencev raste hitreje od celotnega tujega prebivalstva
Povezava s priseljevanjem je zelo močna. Januarja 2017 je v Sloveniji živelo 114.438 tujih državljanov, januarja 2026 pa 224.413. Njihovo število se je povečalo za 96 odstotkov.
V istem obdobju je število tujih osnovnošolcev naraslo za 136 odstotkov.
Ker sta skupini zelo različno veliki, je njuno rast najlažje primerjati z indeksom. Vrednost v letu 2016/17 je pri obeh skupinah določena kot 100. Indeks 200 bi pomenil podvojitev.
Število tujih prebivalcev se je torej skoraj podvojilo, število tujih osnovnošolcev pa se je povečalo na 2,36-kratnik začetne vrednosti. Na sto tujih prebivalcev je v letu 2016/17 prišlo približno 7,1 osnovnošolca s tujim državljanstvom, v letu 2025/26 pa 8,5.
Korelacija med skupnim številom tujih prebivalcev in številom tujih osnovnošolcev je zelo visoka. Pearsonov koeficient za deset opazovanih let znaša približno 0,995.
V srednjih šolah je slika trenutno obrnjena
Medtem ko se število osnovnošolcev zmanjšuje, se število dijakov še povečuje. V letu 1994/95 je bilo v srednjih šolah 99.657 dijakov. Nato je njihovo število še nekaj let raslo, po prelomu tisočletja pa se je začelo hitro zmanjševati. Do konca prejšnjega desetletja je padlo na približno 73.000. V zadnjih letih se je trend obrnil, ker v srednje šole prihajajo številčnejše generacije, ki so pred tem napolnile osnovne šole.
V letu 2025/26 je bilo dijakov 86.624 oziroma 3,3 odstotka več kot leto prej. Še vedno pa jih je približno 13.000 manj kot sredi devetdesetih. Število strokovnih delavcev se je spreminjalo precej manj. Leta 1994/95 jih je bilo 7.796, v letu 2025/26 pa 7.886 – skoraj natanko toliko kot pred tremi desetletji.
Trenutna rast dijakov bo najverjetneje omejena. Manjše generacije, ki zdaj vstopajo v prvi razred, bodo čez približno devet let prišle tudi v srednje šole. Današnji upad prvošolcev je zato zgodnji znak prihodnjega pritiska na srednješolsko mrežo. Šole se zdaj še polnijo, toda po prehodu močnejših generacij se bo smer predvidoma znova obrnila.
Poklicne šole so izgubile največji delež
Spremenila se ni samo velikost generacij, temveč tudi njihova izbira programov. V letu 1996/97 je bilo v nižjih in srednjih poklicnih programih približno 34.300 dijakov, v tehniških in strokovnih 44.400, v gimnazijskih pa okoli 26.000. V letu 2025/26 je bilo v nižjih in srednjih poklicnih programih 16.253 dijakov, v tehniških in strokovnih 40.582 ter v splošnih oziroma pretežno gimnazijskih programih 29.789.
Delež poklicnega izobraževanja je tako padel s približno tretjine na manj kot petino vseh dijakov. Splošno oziroma gimnazijsko izobraževanje se je medtem povečalo s približno četrtine na dobro tretjino. Tehniško in strokovno izobraževanje je po absolutnem številu dijakov ostalo razmeroma stabilno. Največji dolgoročni premik se je zgodil med poklicnimi programi in gimnazijami. Tu je pomembno poudariti, da je primerljivost s prvo polovico devetdesetih omejena, ker so bile današnje kategorije poklicnih, strokovnih in gimnazijskih programov z zakonodajo znova uvedene sredi desetletja.
Komentirajo lahko naročniki