Slovenska šola je po 30 letih prizadevanj na tem področju prejela prvo Nacionalno poročilo o kakovosti Sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, v katerem 27 strokovnjakov izpostavlja močno zaskrbljujočo prognozo stanja slovenskega šolstva.
Učni dosežki na vseh primerljivih področjih so na najnižji ravni doslej, učitelji se počutijo nepripravljene na sodobne izzive, bralna kultura upada, digitalna pismenost pa močno zaostaja za evropskimi cilji.
Dosežki na dnu na praktično vseh mednarodno primerljivih učnih področjih
Slovenija se prvič v zgodovini mednarodnih meritev sooča z upadom dosežkov na vseh ključnih področjih sočasno.
Ob koncu obveznega izobraževanja so bili zadnji povprečni dosežki bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vednosti najnižji doslej.
Branje ni vrednota – ne doma, ne v šoli
Eden ključnih vzrokov za upad bralne pismenosti tiči v kulturi branja. V raziskavi PIRLS (2011, 2016, 2021) je bil med vsemi sodelujočimi državami v Sloveniji najnižji delež staršev četrtošolcev, za katere je branje doma pomembna dejavnost (l. 2021 je bilo pri nas takšnih 17 %, mednarodno povprečje je bilo 40 %).
A hkrati so skrb vzbujajoči tudi podatki iz šolskih učilnic: Razsikava bralnih navad strokovnih delavcev v vrtcih in šolah je razkrila, 44 odstotkov učiteljev učencem kaj prebere le enkrat do dvakrat na mesec ali redkeje. V vrtcih je stanje nekoliko boljše: vsak dan ali skoraj vsak dan bere otrokom 72 odstotkov vzgojiteljev. Vendarle pa ob koncu obveznega izobraževanja po lastni izbiri bere manj od polovice učencev, kar je med najnižjimi deleži v Evropski uniji. Čeprav skoraj štiri petine četrtošolcev poroča, da uživa v branju, je med njimi vedno manj resnično navdušenih bralcev.
Rezultati bralne pismenosti pri nas kažejo, da vsaj temeljno raven bralne pismenosti dosega 74 odstotkov 15-letnikov, kar je sicer enako povprečju OECD, a daleč od cilja EU ET 2030, ki do leta 2030 predvideva vsaj 85 odstotkov. Najvišje ravni bralne pismenosti dosega le 5 odstotkov učencev ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, kar je precej manj kot pred petimi leti. Podobno izkazujejo tudi rezultati nacionalnih preverjanj znanja, ki kažejo nižjo uspešnost doseganja višji ravni znanja ter tvorjenja samostojnih daljših odgovorov.
Le polovica osmošolcev osnovno računalniško pismenih
Zaskrbljujoče je tudi stanje na podrorčju digitalnih znanj. Slovenski mladi so sicer izjemno aktivni uporabniki pametnih naprav (Po raziskavi NIJZ iz l.. 2023 9 % mladostnikov poroča o problematični rabi družbenih medijev, četrtina jih vsak dan igra spletne igre, od teh jih 57 odstotkov temu namenja več kot dve uri dnevno, devet odstotkov pa kaže znake zasvojenosti). Hkrati pa so močno računalniško in informacijsko nepismeni, kar je skladno z ugotovitvami strokovnjakov: Tudi raziskava PISA potrjuje negativno povezanost med učnimi dosežki in obsežno rabo digitalnih naprav v prostem času.
Temeljno raven računalniške in informacijske pismenosti v Sloveniji tako dosega le polovica osmošolcev, kar je drastičen zaostanek za cilji EU. V zadnjem desetletju dodatna desetina osmošolcev ne izkazuje niti najosnovnejših znanj na tem področju. V računalniškem mišljenju so slovenski učenci pod mednarodnim povprečjem.
Mladi ne znajo kritično misliti
Šibko je tudi kritično mišljenje mladih v digitalnem okolju. Mednarodna raziskava ICILS 2023 je pokazala, da je le 16 odstotkov osmošolcev v Sloveniji prepoznalo vsaj enega od štirih ključnih pokazateljev, da so informacije na spletni strani lahko nezanesljive (delež je sicer enak mednarodnemu povprečju).
Čeprav ima Slovenija dobro razvito digitalno infrastrukturo, pa po ugotovitvah UMARja beleži velik zaostanek za večino gospodarsko bolj razvitih držav v deležu strokovnjakov IKT med delovno aktivnimi ter beleži eno najnižjih stopenj digitalnih spretnosti zaposlenih v celotni EU.
Naravoslovje edino področje, kjer smo še nad povprečjem OECD
Matematična pismenost je ob zadnjem preverjanju doživela največji upad doslej. Leta 2022 je temeljno raven dosegalo le 75 odstotkov 15-letnikov – najnižji delež, kar ga je Slovenija kdaj zabeležila. V prav vseh predhodnih krogih meritev je bil ta delež 80 odstotkov ali več.
V praksi to pomeni, da dodatna desetina celotne generacije ne dosega niti osnovnih matematičnih standardov. Do leta 2018 je bila sicer matematična pismenost stabilna, med letoma 2012 in 2015 je celo nekoliko rasla.
Naravoslovna pismenost med vsemi mednarodno primerljivimi ostaja edino področje, kjer je Slovenija še nad povprečjem OECD, čeprav je zadnji rezultat tudi najslabši doslej. Vsaj temeljno raven naravoslovne pismenosti tako pri nas dosegajo štiri petine učencev. Pri državljanski vednosti pa je se je po zvišanju v predhodnem obdobju med letoma 2016 in 2022 pokazal ponoven upad, pri čemer je bil padec deleža dosežkov na najvišji ravni še posebno velik.
Težave kulturne raznolikosti in podpore socialno-čustvenemu razvoju
Poročilo se posebej dotika tudi področja poučevanja. Tako denimo kaže, da je l. 2024 na osnovnih šolah, kjer je vsaj en odstotek učencev beguncev, poučevalo 44 odstotkov vseh učiteljev. Delež otrok priseljencev v slovenskem šolstvu sicer znaša okrog 10 odstotkov – ta delež pa ne vključuje otrok, rojenih v Sloveniji, ki doma ne govorijo slovensko. Hkrati podatki kažejo tudi na velike težave pri šolanju romskih otrok ter na priseljevanje tujcev, ki nimajo zaključenega niti osnovnega izobraževanja. Tako ima med slovenskimi državljni osnovno šolo zaključenih približno 99,5 % odraslih med 18. In 22. Letom. Med tujci pa je ta delež povprečno 92-odstoten. Delež tujih državljanov v tej starostni skupini je od leta 2015 do 2025 narasel s 4,1 na 12 odstotkov.
Kljub temu mednarodna raziskava TALI 2024 ugotavlja, da so učitelji v Sloveniji v primerjavi s kolegi iz držav OECD v manjši meri pripravljeni na prilagajanje kulturni raznolikosti v razredih. Le majhen delež učiteljev meni, da jih je formalno izobraževanje pripravilo na poučevanje v večkulturnem okolju ali na podporo učencem pri socialno-čustvenem razvoju. Hkrati izražajo visoko potrebo po usposabljanju za te vidike poučevanja.
Učitelji nepripravljeni na uspešno obvladovanje vedenja v razredu in uporabo umetne inteligence
V Sloveniji učenci sicer na splošno zaznavajo nižjo podporo učiteljev (oz. primaro učiteljic) kot njihovi vrstniki in vrstnice iz drugih držav. Učitelji v raziskavi TALIS pa poročajo, da jih je začetno izobraževanje nezadostno pripravilo na uspešno obvladovanje vedenja v razredu in jim ni ponudilo dovolj praktičnih priložnosti za poučevanje. Hkrati se mnogo učiteljev med kariero izobražuje (kar je tudi pogoj za napredovanje), a znanja ne prenašajo v prakso.
Slovenski učitelji močno zaostajajo tudi pri uporabi umetne inetligence za izobraževanje. Podtaki mednarodne raziskave ICILS 2023 kažejo, da je le 4 odstotke slovenskih ravnateljev poročalo, da so prejeli usmeritve za uporabo UI pri delu učiteljev, in le 3 odstotke glede uporabe UI pri učenju učencev. Mednarodno povprečje je 23 odstotkov.
Ravnatelji v Sloveniji hkrati v primerjavi s svojimi kolegi v bistveno manjši meri prepoznavajo potencial umetne inteligence za razvoj kreativnosti, zmanjšanje stresa, kritično evalvacijo informacij in razvijanje raziskovalnih vprašanj pri učencih.
Več kot desetina otrok v šole leto kasneje
Med zanimivejšimi podatki, ki jih prinaša poročilo, so še podatki, da v šolo kasneje (pri 7. letih) vstopa že več kot desetina generacije (12 %), da so v Sloveniji razlike med spoloma večje od mednarodnega povprečja – posebeh še pri bralni ter računalniški in informacijski pismenosti (tudi tu v korist deklet).
Poročilo ob pogledu v prihodnost izpostavlja potrebo po povezovanju šol z gospodarstvom, hitrejšemu odzivanju na spremmebe kot v preteklosti ter razvoju mehkih veščin kot so sodelovanje, prilagodljivost in ustvarjalnost. Prav pri slednji, ki v slovenskem šolstvu tudi ni sistemsko spodbujana, Slovenija po opozorilih Umarja “kritično zaostaja”.
Podatki tako kažejo, da se slovensko šolstvo vse slabše sooča s sistemsko krizo, v kateri se povečuje upad dosežkov in poglablja kriza poučevanja. Številke aktualnega poročila niso povod za malodušje. So povabilo k akciji – a le, če jih nehamo brati kot abstraktne statistike in začnemo v njih videti otroke, ki zmorejo in si zaslužijo vsaj mednarodno primerljivo povprečno znanje.
Sicer bomo v samoprepričevanju, da smo družba znanja, vse bolj izgubljali svetovni boj, ki se odvija ne le na področju znanja, ampak predvsem tedaj, ko mladi vstopijo na trg dela.
Komentirajo lahko naročniki