Slovenija uvaja nove učne načrte brez novih učbenikov. Šolski minister Vinko Logaj je veljavnost starih gradiv podaljšal, učitelji pa bodo gradiva za manjkajočo snov pripravljali kar sami. Šolske torbe naših otrok so zato vse težje.
Slovenija bo prihodnje šolsko leto uvedla nove učne načrte – brez novih učbenikov. Učni načrti so bili objavljeni 31. oktobra 2025, le pet mesecev pred rokom, ko morajo učitelji oddati sezname učnih gradiv za naslednje leto. V tem času novih učbenikov ni mogoče napisati, potrditi in distribuirati, zato bodo šole nove programe uvajale s starimi gradivi.
Minister Vinko Logaj je težavo rešil tako, da je veljavnost obstoječih učnih gradiv preprosto podaljšal – čeprav so bila pripravljena za stare učne načrte. To pomeni, da bodo učitelji morali manjkajoče vsebine dopolnjevati sami. V praksi se lahko pouk hitro spremeni v zbirko delovnih listov, fotokopij in improviziranih gradiv.
Težava je sistemska. V proračunu za leto 2026 ni dodatnih sredstev za pripravo novih učbeniških gradiv, zato Slovenija uvaja kurikularno reformo brez finančne podlage za osnovno didaktično infrastrukturo – učbenike.
Hkrati je bil decembra 2025 sprejet še novi zakon o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG), po mnenju kritikov po hitrem postopku in brez predhodne javne razprave na portalu e-demokracija. Podzakonski pravilnik, ki bi moral določiti tehnični postopek potrjevanja gradiv, še vedno ni objavljen. Del sistema naj bi bile tudi nove smernice za uporabo učnih gradiv, ki pa prav tako še niso javno objavljene.
V šolah zato nastaja nevaren vakuum: novi učni načrti, stara gradiva, nejasna pravila potrjevanja in brez zagotovljenih sredstev za razvoj novih učbenikov.
Posledice lahko hitro postanejo vidne v razredih:
- več fotokopiranja in delovnih listov namesto sistematičnih učbenikov,
- več prepisovanja in zbiranja fragmentiranih gradiv,
- dodatna obremenitev učiteljev, ki bodo morali sami pripravljati materiale,
- večje razlike med šolami glede kakovosti pouka,
- in na koncu tudi tveganje za padec učnega uspeha, ker učenci ne bodo imeli enotne in strukturirane učne podpore.
Ob tem se slovenski šolski sistem že sooča s pomanjkanjem približno 6000 učiteljev in strokovnih delavcev. Namesto razbremenitve jim reforma očitno nalaga dodatno delo – pisanje “učbenikov” v prostem času.
Ni presenetljivo, da sta bili februarja vloženi tudi dve pobudi za presojo ustavnosti zakona o potrjevanju učnih gradiv, ena s strani založbe, druga s strani staršev.
Vprašanje, ki se vse glasneje postavlja v šolah, je preprosto: ali gre za premišljeno reformo ali za reformo brez učbenikov, brez pravil in brez denarja.
Šolski sistem je eden najbolj občutljivih in najbolj zahtevnih. Od njega je odvisna prihodnost države – zato zahteva energično, vizionarsko in operativno vodstvo. Aktualni minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj daje prav nasproten vtis.
Rojen leta 1961, je Logaj eden najstarejših članov aktualne vlade – po starosti tretji med ministri. V političnih in strokovnih krogih ga viri opisujejo kot “garant za status quo”: človeka, ki sistem ohranja pri življenju, namesto, da bi ga resno premikal naprej.
Simbolika njegovega prihoda na resor je povedna. Na vrh enega ključnih sistemov se je zavihtel neposredno iz pokoja.
To samo po sebi seveda ne bi smelo biti problem, če bi minister prinesel jasno vizijo in energijo za modernizacijo sistema. Reforma učnega procesa brez učbenikov, nejasna pravila potrjevanja gradiv in odsotnost finančne podpore so prej znak upravljanja iz dneva v dan kot premišljenega vodenja reforme.
Slovenski šolski sistem se že zdaj sooča z velikimi izzivi: pomanjkanjem učiteljev, zastarelimi programi, nujnostjo tehnoloških sprememb in vse večjimi razlikami v znanju med učenci.
To je področje, ki potrebuje energijo, pogum in jasno smer.
Komentirajo lahko naročniki