Kako namerava novi minister za izobraževanje spremeniti šolstvo: »Učiti, kako misliti, ne kaj misliti«

Kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, krepitev ugleda in avtoritete učiteljskega poklica, reševanje kadrovske problematike ter zmanjševanje administrativnih obremenitev. To so po besedah ministra za izobraževanje, znanost in mladino dr. Boruta Rončevića ključni cilji vlade na področju izobraževanja.

»Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti,« s temi besedami je nagovoril ravnatelje v času, ko je slovenski izobraževalni sistem v precejšnji krizi, ravnatelji pa z ministrstvom v napetem odnosu.

Napovedal je tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, a ne njune ukinitve. Medtem podatki kažejo, da je slovenski šolski sistem v vse večji krizi

»Prihodnosti naše države ne določajo samo naravni viri ali geografska lega, temveč predvsem znanje ljudi. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino eno ključnih razvojnih ministrstev. Naša naloga je ustvarjati pogoje, da bo Slovenija ostala in se krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicioznosti in priložnosti,« je na konferenci ravnateljev uvodoma poudaril minister Borut Rončević.

Več avtonomije, manj administracije

Zavzel se je za administrativno razbremenitev učiteljev in učiteljic ter za okrepitev njihove avtoritete. »Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika.« pomanjkanje učiteljev je označil kot eno največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu ter napovedal, da bodo ustvarili pogoje, po katerih bo učiteljski poklic zanimiv tudi za najboljše diplomante.

Ob tem je dodal, da se »kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je treba pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo.«

Nič več pritoževanja glede ocen na inšpektorat

Učiteljem želi dati več časa za učence in manj za izpolnjevanje obrazcev, zato napoveduje sistematično zmanjšanje administrativnih obremenitev. Odpraviti nameravajo tudi ugovore na vzgojne opomine in pritoževanja na ocene. Tako naj bi bilo konec pritoževanja zaradi ocen na inšpektorat, možno se bo pritožiti le še na končno oceno pritožbeni komisiji na šoli.

»Če administrativno pravilo nima dodane vrednosti za kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, se moramo vprašati, ali ga res potrebujemo. Cilj je preprost: več časa za učence, manj časa za obrazce,« je še dodal in napovedal pregled obstoječih administrativnih obveznosti za učitelje in iskanje možnosti za njihovo zmanjšanje.

Kakovostno, ideološko nevtralno izobraževanje

Med ključnimi cilji je izpostavil kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje. Ob tem je poudaril, da mora slovenski javni šolski sistem ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. »Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti. Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov,« je dejal minister.

Napovedal je tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature a poudaril, da ne gre za njuno odpravo. Gre za instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema in zagotavljanja primerljivih standardov znanja, ki pa ju je treba prilagoditi spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobnega izobraževanja, a ne za ceno zniževanja standardov.

Za učence priseljence željo znova vzpostaviti pripravljalnice, kjer bi se naučili slovenskega jezika, preden bi se vključili v redni šolski program.

Roka dialoga v razgretem ozračju

Svoj nagovor je minister sklenil v povezovalnem tonu: »»Pred nami je novo šolsko leto in tudi tokrat ne bo manjkalo izzivov. Verjamem, da jih bomo reševali v dialogu in sodelovalno, v dobrobit otrok in mladostnikov, ki bodo gradili družbo prihodnosti.«

Odnosi med ministrstvom in združenjem ravnateljev v zadnjem času niso najboljši. Med drugim so se slednji kritično odzvali na odločitev ministrstva, da bodo prvošolci in dijaki prvih letnikov v dar prejeli izvod Ustave Republike Slovenije.

Ideje večje avtonomije pozdravljajo tudi ravnatelji, ki opozarjajo predvsem na pomanjkanje učiteljev, zaradi česar potem nekateri učitelji učijo predmete za katere niso usposobljeni, ali pa v šolah učijo ljudje brez ustrezne izobrazbe, učitelje pred upokojitvijo se poziva k podaljševanju dela, ali pa zaposluje še študente.

Učni dosežki najnižje doslej

Rezultati trenutno sicer kažejo precej drugačno sliko od te, ki si je za slovensko šolstvo želi minister. Učni dosežki na vseh primerljivih področjih so na najnižji ravni doslej, učitelji se počutijo nepripravljene na sodobne izzive, bralna kultura upada, digitalna pismenost pa močno zaostaja za evropskimi cilji.

Slovenija se praktično na vseh področjih spopada z upadom dosežkov na vseh ključnih področjih izobraževanja. Le še za 17 % četrtošolcev je branje pomembna dejavnost (mednarodno povprečje je 40 %). A problem ni le v učencih, pač pa tudi učiteljih, ki učencem praktično ne berejo več.

Čeprav so učenci aktivni uporabniki pametnih naprav, pa je nizka tudi računalniška pismenost, ki skozi leta upada. Ne znajo niti kritično misliti. Le 16 odstotkov osmošolcev v Sloveniji prepoznalo vsaj enega od štirih ključnih pokazateljev, da so informacije na spletni strani lahko nezanesljive.

Na nove razmere so nepripravljeni tudi učitelji, ki jih izobraževanje ne pripravi na uspešno obvladovanje vedenja v razredu, zaostajajo tudi pri uporabi umetne inteligence.