Poslanke in poslanci so se kljub parlamentarnim počitnicam zbrali na izredni seji državnega zbora, na kateri odločajo o razpisu treh posvetovalnih referendumov. Koalicija želi volivce predvidoma 11. oktobra vprašati o odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, ukinitvi obveznega RTV-prispevka in pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom.
Na portalu Zanima.me spremljamo sejo analiziramo današnjo večurno poslansko razpravo ter izluščili najmočnejše argumente koalicije in opozicije. Preverili smo, kako predlagatelji utemeljujejo omejitev volilne pravice in zakaj vztrajajo pri referendumu, opozicija pa v njem vidi pravno sporen politični manever, ustvarjanje strahu pred tujci in poskus preusmerjanja pozornosti od drugih vprašanj.
Zakaj je opozicija proti? Hibridni referendum, zamegljevanje zakonodajnega referenduma
Osrednji argument opozicijskih poslancev je bil, da je posvetovalni referendum razpisan prepozno in zato v nasprotju z njegovim zakonskim namenom. DZ lahko po zakonu tak referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju, novela zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav odvzema volilno pravico, pa je bila sprejeta že junija.
Nataša Sukič: »Pred seboj imamo hibridni referendum, nekakšen naknadni posvetovalni referendum, ki ga naša zakonodaja sploh ne pozna. Gre za pravni zvarek vladajoče koalicije.« »Najprej odločitev sprejmeš, potem pa organiziraš referendum, da ustvariš vtis, da je bila odločitev predmet velike demokratične razprave. Zame to ni politična inovativnost, gre za politično mazanje oči,« je dejala Sandra Gazinkovski (Gibanje Svoboda).
Drugi argument koalicije je prekrivanje dveh referendumskih postopkov. Septembra naj bi se začelo zbiranje podpisov za zakonodajni referendum o že sprejeti noveli, koalicija pa želi hkrati izvesti še pravno nezavezujoči posvetovalni referendum o vsebinsko istem vprašanju. Po mnenju opozicije bi to povzročilo zmedo, otežilo razumljivo referendumsko kampanjo in koaliciji omogočilo, da z izidom posvetovalnega referenduma politično upravičuje zakon, ki ga utegnejo volivci na zakonodajnem referendumu zavrniti. Opozicijski poslanci so v razpisu videli predvsem politični manever, s katerim želi koalicija ustvariti videz posvetovanja z ljudmi šele po tem, ko je odločitev že sprejela, obenem pa s tremi posvetovalnimi referendumi zasenčiti zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi.
»Trije posvetovalni referendumi imajo po naši oceni namen, da preusmerijo, zameglijo in zmanjšajo pomen zakonodajnega referenduma o tako imenovani politični policiji,« Duško Vujanovič, Gibanje Svoboda.
Poslanci opozicije so kot tretji argument poudarjali, da tujec, ki bi jim vzeli volilno pravico, v Sloveniji že več let živijo, delajo, plačujejo davke in jih odločitve občin neposredno zadevajo. Ob podatku, da je na zadnjih lokalnih volitvah glasovalo 7354 državljanov tretjih držav oziroma 0,84 odstotka vseh udeležencev, so zavrnili trditve o njihovem odločilnem političnem vplivu. Po njihovi oceni referendum zato ne rešuje resničnega problema, temveč krepi strah pred tujci, otežuje njihovo vključevanje in v lokalne skupnosti vnaša razdor.
Koalicija: politična pravica, spremenjene demografske razmere, enaka merila za vse
Osrednji argument koalicijskih poslancev je, da mora biti volilna pravica povezana predvsem z državljanstvom, ne zgolj s stalnim prebivališčem. Poslanci SDS, NSi, SLS, FOKUS in Resni.ce so poudarjali, da stalno prebivanje človeku zagotavlja številne osebne, socialne in gospodarske pravice, ne pomeni pa nujno tudi zadostne politične pripadnosti skupnosti.
»Tujec, ki ima interes in se želi aktivno vključiti v družbo, si bo prizadeval, da bo po desetih letih prebivanja v Sloveniji zaprosil za državljanstvo. In potem bo volil po mili volji,« je dejal Aleksander Reberšek iz NSi.
Drugi sklop argumentov se je nanašal na spremenjene demografske razmere. Andrej Kosi je poudarjal, da se je delež tujih državljanov v Sloveniji od leta 2008 povečal s 3,1 na 10,5 odstotka, v nekaterih občinah pa še občutneje. Koalicijski poslanci so iz tega sklepali, da se je povečal tudi potencialni vpliv tujcev na lokalno politično odločanje, zato naj bi bilo upravičeno ponovno preveriti ureditev iz leta 2002.
»Da se ne bodo enkrat ti ljudje, ko bodo dosegli kritično maso, začeli organizirati. To ne bo samo na lokalnih volitvah, to je samo začetek,« je opozarjal Žan Mahnič.
Pomemben argument koalicije je bilo tudi načelo vzajemnosti. Njeni poslanci so opozarjali, da številne evropske države, med njimi Nemčija, Francija in Italija, državljanom tretjih držav ne priznavajo lokalne volilne pravice, prav tako je slovenski državljani pod primerljivimi pogoji nimajo v več državah nekdanje Jugoslavije. Po njihovi razlagi zato ne gre za nasprotovanje tujcem, temveč za postavitev enakih in primerljivih meril: kdor želi sodelovati pri političnem odločanju, naj se nauči jezika, sprejme pravila in vrednote skupnosti ter pridobi slovensko državljanstvo.
“Pravice vsakega tujca so vam nad pravicami slovenskega državljana. Govorite o pravicah tistih, ki prihajajo iz tretjih držav, da volijo na lokalnih volitvah. Kaj pa pravica slovenskega državljana, da odloča o tem, kdo lahko voli v njegovi državi?” je dejal Andrej Poglajen.
Koalicijski poslanci so zavrnili tudi očitek, da je posvetovalni referendum nedopusten, ker je DZ o noveli zakona že odločil. Njihovo stališče je, da sprejetje enega zakona ne pomeni dokončne odločitve o vseh prihodnjih ureditvah tega področja, saj je zakon mogoče kadarkoli spremeniti. Posvetovalni referendum naj tako ne bi odločal o uveljavitvi junija sprejete novele, temveč bi zakonodajalcu dal politično usmeritev za prihodnje urejanje volilne pravice.
Komentirajo lahko naročniki