Še konec septembra nič ni dajalo vtisa, da se približuje superreferendumski dan s tremi posvetovalnimi in enim zakonodajnim referendumom 11. oktobra. Zadnje dni pred referendumsko nedeljo pa omrežja pregorevajo, Slovenija pa je prelepljena s plakati. Predvsem na strani PROTI, ki se je očitno izjemno aktivirala po tem, ko je več neodvisnih anket pokazalo, da so ljudje bolj naklonjeni štirikratneu glasovanju ZA, nekoliko presenetljivo tudi na naknadnem zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi, ki ga je leva stran etiketirala z bojem “proti politični policiji”.
Da gre zgolj za propagandni slogan, ki z realnostjo nima nobene zveze, je jasno vsakemu, ki se je poglobil, kaj se dejansko spreminja. Gre namreč de facto za vračanje zakona na stanje, kot je veljalo prvih 30 let (in v njem nihče ni prepoznaval politične policije), potem ko je Urška Klakočar Zupančič pred dvema letoma vanj vključila vrsto potencialnih blokad dela preiskovalke, z možnostmi pritoževanja preiskovancev na ustavno sodišče.
“Ki je bil po moji oceni sprejet tudi za to, da kakšna preiskovalka ne bi bila ustanovljena,” je bistvo takratne spremembe ta teden razložila bivša političarka Gibanja Svoboda, nekdanja novinarka RTV, Mojca Šetinc Pašek. V mislih je imela preprečitev preiskovalne komisije o Gen-I-ju in Golobovem vplivu na energetiko – kajti Golob je kot nosilec javnih funkcij lahko preiskovanec, ne pa tudi kakšni pevci, igralci ali drugi sleherniki.
Saj nismo v komunizmu, kjer je SDV – tista prava politična policija – dejansko preganjala svobodomiselne literate kot sta Boris Pahor in Drago Jančar, o čemer bi jim lahko marsikaj zaupal njihov dragi tovariš Milan Kučan.
Logika: ne rabite nobenih drugih pojasnil, predstavljajte si zgolj obraz Janeza Janše
Ali vsa ta dejanska ozadja poznajo Jurij Zrnec, Zoran Predin, Zlatko Čordić, Tim Vodopivec, Arne Hodalič, Vid Valič in ostali estradniki, ki so te dni preplavili Facebook profil Inštituta 8. marec z zaskrbljenimi svarili pred uvajanjem politične policije, ki bo preganjala slehernike, ne vem. A glede na njihova pojasnila, zakaj bodo sami glasovali proti in k temu pozivajo vse ostale, sem skoraj prepričan, da se z materijo niso ukvarjali, temveč so preprosto sprejeli razlago levih aktivistov, zakaj jih potrebujejo, da mobilizirajo volivce za njihov smoter.
Njihovi nagovori puščajo zelo podoben priokus kot prostodušno priznanje Marka Crnkoviča v kolumni, da mu vsebina referendumov ni pomembna, temveč: “proti bom zanalašč. Iz principa. Iz kljubovanja. Kot volivec ne bi naklonil tej vladi glasu niti mrtev.” Kar je le milejša verzija poziva Roberta Goloba: “štirikrat proti prevarantom, lažnivcem, goljufom in izdajalcem: ne rabite nobenih drugih pojasnil kot to, lahko si predstavljate njihove obraze … “.
»Prevaranti, lažnivci, goljufi in izdajalci.« Argumenti? Vsebina referendumskih vprašanj? Ne. Kot vedno – brez kakršne koli vsebine, samo žalitve in etiketiranje. @8Marec in drugi pa so očitno zadolženi za prepričevanje in zavajanje. Jaz sem vsebino zakonov prebrala. Zato 4x ZA! https://t.co/sWH1RqxHO5
— 4× ZA 🇸🇮 | NaGla.Si (@NatasaG66779) September 27, 2026
Vas imajo za ovce?
Zakaj je takšna čredna miselnost smrt za demokracijo, je v komentarju 4X ZA ali 4X PROTI – in nikar se ne zmoti! odlično razložila Andreja Barat: “Obe politični strani nam s tem subtilno in nehote sporočata pomembno dejstvo, ki bi se ga morali nujno zavedati vsi, ki imamo volilno pravico in ki nam ni vseeno, v kakšni državi živimo. To je, da nas imajo za neumne vojščake, ki naj volimo tako, kot nam ukažejo,” je med drugim zapisala in dodala: “Ne PROTI, ker je levičarski aktivist v prime terminu povedal, da je proti politični policiji – nima pa pravega odgovora na to, kako bomo ukrepali ob naših skupnih izginulih milijonih, ki so in ki ponikajo kdo ve kam – ker ga to ne moti, dokler ponikajo v leve žepe. In ne ZA, ker desni poslanec pravi, da je javna televizija leglo rdečih kadrov.”
Svoboden človek v svobodni državi voli stranko, ki je najbližje njegovim vrednotam in prepričanju. Nikakor pa to ne pomeni, da se mora v vsem strinjati s tem, kaj ta stranka in njeni predstavniki dajo od sebe.
Ob mojem dvomu, da vsi ti pevci, igralci in komedijanti razumejo kompleksnost pravne in politološke materije, glede katere pavšalno in propagandistično pozivajo ljudi h glasovanju “PROTI politični policiji”, pa je njihovo angažiranje dokaz, da se aktivisti, ki so jih rekrutirali, namerno izogibajo navajanju argumentov. S tem referendumsko odločanje dodatno banalizirajo na plašilne parole in umotvore, kot je Zlatkov “nisem aktivist, ampak nisem tut budala”.
Zato, dragi državljani, če bi vam Jurij Zrnec priporočil kakšno kakovostno gledališko predstavo, Zoran Predin kakšen dober koncert, Boštjan Gorenc Pižama kakšno otroško pravljico, Arne Hodalič pa turistično destinacijo, jim lahko mirne duše verjamete na besedo. Kar se “politične policije” tiče, pa se spomnimo Prešernove modrosti: “le čevlje sodi naj Kopitar!”
Komentirajo lahko naročniki