V nedeljo bomo na posvetovalnem referendumu glasovali tudi o tem, ali naj na lokalnih volitvah volijo samo državljani Slovenije in drugih članic EU. Zakon, ki državljanom tretjih držav odvzema to pravico, je sicer začel veljati že 2. septembra. Ustavno sodišče je predlog za začasno zadržanje zavrnilo, zato nedeljsko glasovanje samo po sebi ne spreminja zakona.
“Izguba glasovnice” pa tujcu, državljanu tretjih držav, ne odvzame pravic, ki mu pripadajo kot delavcu, zavarovancu ali staršu.
V Sloveniji lahko zakonito zaposleni tujci in njihove družine uveljavljajo širok nabor delovnih, zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih pravic. Nekatere so skupne začasno in stalno naseljenim tujcem, druge so vezane na stalno prebivanje oziroma poseben status.
Zaposlitev prinaša pravice tudi brez stalnega prebivanja
Ko je tujec zakonito zaposlen v Sloveniji, ima iz delovnega razmerja enake pravice in obveznosti kot domači delavec. To velja tako za zaposlenega z začasnim kot s stalnim dovoljenjem: pripadajo mu zakonsko varstvo plače, dopust, regres, počitki, varnost pri delu in druga zaščita po delovni zakonodaji. Če delodajalec krši njegove pravice, se lahko obrne na inšpektorat za delo.
Delodajalec ga mora vključiti v obvezna socialna zavarovanja. Iz njih izhajajo zdravstvene, pokojninske in invalidske pravice ter pravice ob brezposelnosti in starševstvu. Zaposleni tuji starši lahko pod zakonskimi pogoji uveljavljajo materinski, očetovski in starševski dopust ter nadomestila. Odločilni so zaposlitev, zavarovanje in pogoji posamezne pravice, in ne volilna pravica tujega državljana.
Pod predpisanimi pogoji se lahko po zavarovancu zdravstveno zavarujejo tudi njegovi ožji družinski člani. ZZZS pri njih dopušča začasno prebivališče, veljavno še najmanj tri mesece. Samo dovoljenje za prebivanje pa še ne pomeni avtomatično urejenega zdravstvenega zavarovanja.
Tudi nadomestilo za brezposelnost je dostopno ob začasnem prebivanju. Potrebni so ustrezno dovoljenje, prijava med brezposelne, zahtevana zavarovalna doba in izpolnjeni drugi pogoji. Pri državljanih posameznih držav se upoštevajo meddržavni sporazumi. Pomembno je vedeti, da nadomestilo iz zavarovanja za brezposelnost ni isto kot denarna socialna pomoč.
Otrokom šola, družinam tudi dodatki in subvencije
Otroci tujih državljanov, ki prebivajo v Sloveniji, imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, za kar ne potrebujejo stalnega prebivanja ali slovenskega potnega lista. Pri nadaljnjem izobraževanju (srednje šole in fakultete) veljajo dodatna pravila in mednarodni sporazumi.
Starši lahko otroke vpisujejo tudi v vrtec, kjer je sprejem enako kot za državljane Slovenije odvisen od prostih mest in pravil vpisa. Za subvencioniranje lahko zadošča, da ima vsaj eden od staršev prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji in je zavezanec za dohodnino. Znižano plačilo vrtca določi CSD glede na materialni položaj družine.
Stalno prebivanje ni nujen pogoj niti za otroški dodatek. Uveljavlja se lahko za otroka do 18. leta, ki ima tukaj stalno ali začasno prebivališče in v Sloveniji dejansko živi, ob izpolnjenih materialnih in drugih pogojih. Učenci in dijaki lahko glede na dohodek družine dobijo tudi subvencionirano šolsko prehrano.
Začasno prebivališče lahko ob drugih pogojih omogoča tudi pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek za nezavarovane starše, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego. Pri teh pravicah sta pomembna tudi dejansko prebivanje in družinski položaj.
Stalno prebivanje odpre dodatne možnosti
Največji razliki med statusom stalnega in začasnega prebivališča sta za tujce pri dostopu do dela in socialni pomoči. Tujec s stalnim dovoljenjem ima prost dostop na trg dela. Običajni delavec z začasnim prebivanjem pa potrebuje ustrezno dovoljenje za delo; začasno dovoljenje samo po sebi tega ne omogoča vedno, obstajajo pa tudi izjeme.
Tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem lahko uveljavlja denarno in izredno denarno socialno pomoč ter varstveni dodatek. CSD preverja dohodke, premoženje in druge pogoje; pri varstvenem dodatku tudi starost oziroma ustrezen položaj upravičenca. Običajni začasno naseljeni delavec do teh prejemkov praviloma ni upravičen, zakon pa določa izjeme za posebej zaščitene skupine.
Socialno ogroženi tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje lahko ob izpolnjenih pogojih pridobijo tudi plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz javnih sredstev.
Pri državni štipendiji pa je za državljane tretjih držav pomemben status rezidenta za daljši čas, ki ni enak vsakemu stalnemu dovoljenju.
Komentirajo lahko naročniki