Ne le prvošolcem, kakšno Sveto pismo bi koristilo tudi politikom

Letošnji prvošolci in dijaki prvih letnikov bodo ob vstopu v šolo dobili v dar Ustavo Republike Slovenije, prvošolci pa tudi in slovensko zastavico. A očitno tudi ustava in zastava, dva simbola, ki bi morala združevati vse prebivalce Slovenije, tega nista več sposobna. Ustava je osnovni temelj države, na kateri so utemeljeni zakoni, torej nekaj, kar bi nas, ne glede na vse, moralo povezovati, da sploh lahko skupaj živimo po istih pravilih.

Nekdanji poslanec Levice Primož Siter se je ob gesto šolskega in obrambnega ministrstva obregnil z zapisom »Naslednje leto pa Sveto pismo?« To je seveda mislil zafrkljivo in glede na odnos njemu podobnih do Svetega pisma oz. česarkoli krščanskega se lahko vprašamo, kako ti ljudje gledajo na ustavo. Kot nek klerikalni dokument?

Ob tem ne morem mimo ugotovitve, da verjetno Demokratični socializem, ki ga zagovarjajo, verjetno ni nič drugega kot čisto navaden socializem, do katerega se pride z zlorabo demokratične poti. Ker v tem kontekstu je ustava, podobno kot Sveto pismo, nekakšna ovira na tej poti v nedemokratični sistem.

Sveto pismo ni neustavno

Idejo deljenja Svetih pisem je podprl kolumnist in nekdanji »super« minister, v čigar resor je pokrival tudi izobraževanje, Žiga Turk in prejel odgovor Roka Trkaja, da ministra spravlja v neroden položaj, saj naj bi ga napeljeval k delovanju v nasprotju z ustavo.

Prav tisto ustavo, ki jo bo minister letos delil prvošolcem, ki predvideva, da so verske skupnosti in država v Sloveniji ločene, da so verske skupnosti med seboj enakopravne in da je njihovo delovanje svobodno.

Ločitev Cerkve in države dejansko precej »cerkven« koncept

Prav izziv, ki ga je Trkaj podal Turku, na nek način dokazuje, kako koristno je, če se ustavo bere pogosteje, prav k temu pa nas očitno vzpodbuja gesta šolskega ministra in debata okoli nje.

Razčistimo najprej, ločitev Cerkve in države. To, da sta ločeni pomeni, da druga drugi ne diktirata delovanja. Po domače, da verski dostojanstveniki ne določajo, kako naj državo vodi civilna oblast (kot recimo v Iranu ali Afganistanu, kjer podobne ločitve nimajo in državo vodijo verski voditelji). Hkrati ločitev Cerkve in države varuje predvsem Cerkev, oz. verske skupnosti, da posvetna oblast nima vpliva na verski nauk in nosilce Cerkvenih funkcij.

Kot sta denimo nedavno, dve poslanki Svobode in Levice skušali interpretirati katoliški nauk in razlago diktirati ljubljanskemu nadškofu pred desetimi dnevi. To bi bila recimo kršitev ločitve Cerkve in države.

Ločitev Cerkve in države je na nek način rezultat stoletja bojev med cerkveno in posvetno oblastjo, ki sta skozi zgodovino, predvsem Evrope, skušali podrediti druga drugo. Ločitev Cerkve in države je tako civilizacijski dosežek, ki pa je nenazadnje utemeljen prav na enem ključnih temeljev evropske civilizacije, krščanstvu.

Najbolj očitno eksplicitno prav v Jezusovem odgovoru farizejem, ko jim reče: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega.« (prim. Mr 12,17). Čeprav se tudi krščanski vladarji niso vedno držali teh besed, je vendar ločitev posvetne in cerkvene oblasti specifično katoliške narave. In kot taka del temelja slovenske kulture, zgodovine in tradicije. Torej je poznavanje Svetega pisma koristno za vsakogar, ki živi v tem okolju, četudi sam ni veren. Gre za osnovno poznavanje kulture, ki ti je nenazadnje omogočila, da si lahko tudi ateist in zato nič bolj zatiran državljan in člen te družbe.

Verske skupnosti so enakopravne, ne pa enako bistvene za slovensko kulturo

Ni to značilnost vseh verskih skupnosti. In čeprav so enakopravne in svobodne v svojem delovanju, med seboj niso enake. Če nekatere zaradi svoje zgodovinske in kulturne vloge v naši civilizaciji cenimo bolj, to ne jemlje pravic drugim. Za slovensko skupnost je normalno, da vero, ki je del naše kulture, temu primerno tudi obravnavamo. Zato je za vse državljane prost dan Velika noč, Božič in Marijino Vnebovzetje, ne pa tudi kurban bajram ali kumbh mela.

In zato, če bi se minister tako odločil, tudi deljenje Svetega pisma dijakom ne bi bilo nezakonito. V trenutnih razmerah vsekakor ne bi bilo politično oportuno, niti ne povezovalno. Če že ustava ni več tisti najmanjši skupni imenovalec, je jasno da je Sveto pismo še težje. Nenazadnje je le temeljna knjiga verske skupnosti, ki je bila hrbtenica opozicije tako fašizmu, kot komunizmu, tako da ni presenetljivo, da gre ljudem, s totalitarnimi težnjami in tistim, ki so jim ljudje s totalitarnimi težnjami oprali možgane, v nos.

Čeprav so verske skupnosti enakopravne, ima katoliška vera v Sloveniji pač poseben družbeni položaj. Kot ga ima slovenski jezik. Pa zato Srb, Nemec ali Indijec ni prav nič manj enakopraven. Kulturni razvoj in civilizacija pač izbere nekatere preference. Od temeljnih usmeritev in vrednot družbe, do banalnosti kot je izbira metričnega sistema nad imperialnim, vožnje po desni in desetiškega sistema pri računanju.

Vprašanje zakaj ne bi torej izmenično prvošolcem delili Svetega pisma, korana, Avesta in knjige Mormonov, je tako približno enako nesmiselno kot vprašanje, zakaj ne bi prvošolcev pri matematiki eno leto učili računanja v desetiškem, drugo v dvanajstiškem in tretje v šestnajstiškem sistemu.

Sveto pismo je del slovenske tradicije, kulture, civilizacije. Da se sploh o tem pogovarjamo, je zasluga vere, ki je civilizacijo usmerila v razvoj, ki to omogoča. Poskusite s takšno debato kje drugje po svetu, kjer je kulturo in civilizacijo utemeljevala kakšna druga vera. Morda rajši ne, ker se bo verjetno končalo s kakšnim prerezanim vratom.

Odprtost za različne kulture predpostavlja poznavanje lastne, za to, pa je poleg ustave še bolj ključno poznavanje in razumevanje Svetega pisma in krščanske morale, ki nam sploh omogoča to odprtost in svoboden odnos.

Če ne bomo cenili temeljev civilizacije, ki loči Cerkev in državo, lahko dobimo tako, ki ju ne

Prav je, da ljudje poznamo, od kod izvirajo temelji naše civilizacije, saj jo samo tako lahko razumemo in nadgrajujemo. Zato bo prvošolcem in njihovim bližnjim (spet krščanski koncept) koristilo, če bodo večkrat odprli Ustavo in črpali navdih iz nje. Kot tudi, če bodo kdaj odprli Sveto pismo. Četudi niste verni, vam kakšen odlomek zagotovo ne bo škodil. Kot tudi ne kakšno poglavje slovenskih klasikov.

Šele kdor pozna lastno kulturo, jo lahko ceni. In šele kdor jo ceni, je lahko odprt in sprejemajoč do drugih kultur in se uči iz njihovih praks. Kdor ne pozna in ceni lastne kulture, je ob drugih lahko le nevedni ignorant, ki se pretvarja, da je odprt.

Odprtost za različne kulture predpostavlja poznavanje lastne, za to, pa je poleg ustave še bolj ključno poznavanje in razumevanje Svetega pisma in krščanske morale, ki nam sploh omogoča to odprtost in svoboden odnos. Pa če nam je to všeč ali ne.

In če v tej kulturi ne vzgojimo lastnih otrok, se nam kaj hitro lahko zgodi, da bo našo kulturo zamenjala kakšna druga. Takšna, ki ji je koncept ločitve Cerkve in države, kot tudi koncept svobode, povsem tuj.