Rusi plašijo Islandce: Država brez vojske krepi obrambo in znova pogleduje proti EU

Islandija, edina članica Nata brez lastne vojske, se zaradi vse bolj negotovih razmer v severnem Atlantiku sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj leti skoraj politični tabu: koliko mora država sama prispevati k svoji obrambi. Ruska vojaška dejavnost v Arktiki in severnem Atlantiku, predvsem prisotnost podmornic, je ponovno poudarila strateški pomen Islandije. Otok leži ob ključnem pomorskem prehodu med Grenlandijo, Islandijo in Veliko Britanijo, skozi katerega bi v primeru večjega konflikta potekale tako ruske podmorniške operacije kot zavezniške poti med Severno Ameriko in Evropo.

Islandija za zdaj ne načrtuje ustanovitve klasične vojske, vendar že krepi svoje obrambne zmogljivosti. Več pozornosti namenja radarskemu nadzoru, obalni straži, pristaniščem, letališčem in drugi infrastrukturi, ki bi jo lahko uporabljale sile Nata. Posebej pomembno ostaja letališče Keflavík, kjer se že pojavljajo ameriška letala za protipodmorniško bojevanje in letala drugih članic zavezništva. Za Islandijo so pomembni tudi podmorski komunikacijski kabli, energetska infrastruktura in sposobnost države, da se odzove na sabotaže, kibernetske napade ali druge oblike hibridnega delovanja. Prav zaradi takšnih groženj je država začela oblikovati bolj celovito obrambno in nacionalnovarnostno politiko. Gre za precejšen premik za družbo, v kateri je bila ideja stalnih oboroženih sil desetletja politično in kulturno zelo oddaljena.

Poseben islandski odnos do obrambe ima globoke zgodovinske korenine. Ko je država leta 1944 postala neodvisna od Danske, ni ustanovila lastne vojske, pet let pozneje pa je kljub precejšnjemu domačemu nasprotovanju postala ena od ustanovnih članic Nata. Islandija je tako razvila nenavaden obrambni model: sama nima oboroženih sil, svojo strateško lego in infrastrukturo pa daje na voljo zavezništvu.

V isto zgodbo se lahko umešča tudi referendum o tem, ali naj Islandija ponovno odpre pogajanja za članstvo v Evropski uniji. Razprava o Evropi je tradicionalno povezana predvsem z gospodarstvom, ribištvom in vprašanjem nacionalne suverenosti, toda zaradi vojne v Ukrajini, ruskega pritiska in širše negotovosti v Evropi je pomembnejša postala tudi varnostna razsežnost.

Zagovorniki tesnejšega povezovanja z EU poudarjajo politično in gospodarsko varnost, ki jo prinaša članstvo v večjem evropskem bloku, medtem ko nasprotniki opozarjajo, da za vojaško obrambo Islandije še vedno skrbi predvsem Nato in da članstvo v EU samo po sebi ne bi nadomestilo ameriških in zavezniških varnostnih jamstev.