Nedeljski referendumski četverček je sprožil številne odzive političnih analitikov in komentatorjev, ki si rezultate razlagajo precej različno. Medtem ko nekateri opozarjajo na poraz Janeza Janše pri najpomembnejšem vprašanju, drugi poudarjajo, da ima njegova vlada kljub temu še vedno močno podporo. Pojavljajo se tudi opozorila o vse globlji politični razdeljenosti Slovenije.
Volivci so z nekaj več kot 51 odstotki glasov zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, edini pravno zavezujoči referendum. Na dveh posvetovalnih referendumih so podprli vladna predloga, pri RTV-prispevku pa je po ponedeljkovem jutranjem preobratu tesna večina nasprotovala ukinitvi, pri čemer lahko rezultat še spremenijo glasovi po pošti.
Referendumski razplet tako ni prinesel jasnega zmagovalca, je pa pokazal, kako različno politična tabora razumeta sporočilo volivcev.
Maver opozarja Janšo, Turk kritičen do levice
Kot je za Večer povedal zgodovinar in politični analitik Aleš Maver, je referendumski večer pokazal, da »koalicija njihovih volivcev po štirih mesecih vlade še drži«. Presenetil ga je uspeh desnosredinskega tabora ob tako visoki udeležbi, vendar opozarja, da vlada kljub temu nima razlogov za pretirano samozavest.
Po njegovem je model politične mobilizacije, s katerim sta levosredinski blok in civilna družba slavila v letih 2021 in 2022, deloma izčrpan. A če bo Janševa koalicija rezultate razumela kot »prazno menico za politično enostranske poteze«, tvega izgubo sredinskih volivcev, ki so ji pomagali do oblasti. Opozoril je tudi na nevarnost razvrednotenja referendumov in parlamenta.
Precej ostrejši je bil Žiga Turk, ki je na omrežju X zapisal, da bi Janezu kar poslal buteljko refoška. Ob tem je ocenil, da politični boj levice temelji predvsem na izključevanju. Vladi je predlagal, naj opravi tisto, kar lahko brez vmešavanja nevladnih organizacij, pomaga ustvarjati pogoje za razvoj desnih civilnodružbenih organizacij ter k večji angažiranosti spodbudi podjetnike, zdravnike in kmete.
To je tako lepo povedano, da bi Janezu kar buteljko refoška poslal.
Ampak.
Osrednje orodje političnega boja levice in Levice je izključevanje. Če nehajo izključevati, nimajo več 50:50.
Zato predlagam, da (a) vlada dela, kar lahko naredi brez vmešavanja “nevladnih” organizacij. Tega ni malo. Proračun, kadrovanje, razni razpisi …
In (b), da po Bratušek, Cerar, Šarec, Golob, Orban -ovem zgledu pomaga vzpostavljati pogoje za razvoj desnih “nevladnih” organizacij.
Ter (c), da podjetnikom, zdravnikom, kmetom in drugim delavnim ljudem razloži, da bodo morali tudi sami tupatam po kostanj v žerjavico.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) October 12, 2026
Drugačno sporočilo je na X-u izpostavil Janez Pogorelc. Po njegovem volivci SDS in Svobodi morda niso podelili mandata za nadaljevanje političnih obračunov, temveč za sodelovanje. Izid dva proti dva razume kot poziv k zmernosti, iskanju kompromisov in opustitvi populizma.
Morda pa ljudstvo na zadnjih volitvah v resnici ni glasovalo za polarizacijo, ampak je reklo SDSu in Svobodi, glejte, 2/3 vam damo, samo zmenite se in porežite drug drugemu špičke in rožičke, sestavite vlado, in nam dobro in zmerno vladajte.
Rezultat 2:2 na teh referendumih ponovno potrjuje, da z glavo skozi zid ne bo mogla ne levica ne desnica…
Mandat polarizacije je s temi referendumi najbrž končan. Lahko sicer eni in drugi še malo trmarimo, ampak rezultanta dveh izenačenih polov je pač lahko samo sredina… Vladanje brez populizma, politični fair play, reševanje realnih problemov, sprejemanje razlik in to, da damo drug drugemu zraka, to je tisto kar potrebujemo.
Prej ko si bomo to priznali in prej ko bomo začeli, levi in desni, spet iskati široko sprejemljive rešitve, prej ko bomo uravnotežili Slovenijo in zadihali z obema kriloma pljuč, bolje bo za vse nas in za našo ljubo Slovenijo!— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) October 12, 2026
Vezjak svari pred avtoritarnostjo, Lukšič vidi težave opozicije
LevičFilozof Boris Vezjak pa je opozoril, da ljudje vse lažje sprejemajo avtoritarno politiko. Po njegovem Janša uspešno izkorišča politično polarizacijo, referendumska vprašanja pa so bila zastavljena tako, da so zapletene družbene probleme predstavljala kot preproste rešitve. V podpori posameznim predlogom zato vidi tudi širši premik političnega razpoloženja: “Vse to se umešča v širši obrat v desno, v katerem strah, negotovost in razočaranje povečujejo privlačnost močnih voditeljev in preprostih rešitev.”
Nekdanji predsednik SD Igor Lukšič je ocenil, da so referendumi za opozicijo prišli prezgodaj in na napačne teme. Volivci po njegovem še niso pozabili napak Golobove vlade, posledic Janševe pa še niso občutili. Tesen izid pri parlamentarni preiskavi razume kot ponovitev parlamentarnih volitev, podporo preostalim predlogom pa kot odraz trenutno prevladujočih konservativnih vrednot.
Dolenc Slovenijo primerjal s sprtima zakoncema
Na globoko razdeljenost družbe je na X-u opozoril tudi filozof in fizik Sašo Dolenc. Slovenijo je primerjal z zakoncema, ki sta na smrt sprta, vendar morata še naprej živeti v istem stanovanju. “Morda bi bilo prav to spoznanje lahko izhodišče za odgovornejše ravnanje vseh, še posebej najglasnejših aktivistov na obeh straneh,” med drugim zapiše.
Rezultati referenduma znova razkrivajo, kako močno razklana in polarizirana družba smo postali. Vsak pol ima svoje junake, sovražnike, medije in vse bolj tudi svojo predstavo o resničnosti. Razmere v Sloveniji nekoliko spominjajo na zakonca, ki sta na smrt sprta, a morata še naprej živeti v istem stanovanju. Kot družba namreč nimamo možnosti, da bi se preprosto razšli in si vsak po svoje uredili življenje.
Morda bi bilo prav to spoznanje lahko izhodišče za odgovornejše ravnanje vseh, še posebej najglasnejših aktivistov na obeh straneh. Popolna zmaga enega pola nad drugim ni mogoča, čeprav smo lahko v svojih mnenjskih mehurčkih še tako prepričani, da imamo edino mi prav. Še naprej bomo morali živeti skupaj, zato bi bilo smiselno razmišljati tudi o tem, kako bomo sobivali, ne le o tem, kako bomo premagali nasprotnike.
— Sašo Dolenc (@SasoDolenc) October 12, 2026
Vsak politični tabor ima po njegovem svoje junake, sovražnike, medije in vse bolj tudi svojo predstavo o resničnosti. Prepričan je, da popolna zmaga ene strani nad drugo ni mogoča, zato bi morali namesto nenehnega premagovanja političnih nasprotnikov več razmišljati o tem, kako bomo živeli skupaj.
Preberite še:
Dan po referendumih: kaj je Janša podcenil in zakaj bi se moral Golob bati Nike Kovač
En odgovor na “Komentatorji z leve in desne o razpletu referendumov: Slovenija kot na smrt sprta zakonca, ki morata živeti v istem stanovanju”
Najbolje je, da se zakonca pobotata. Začne se s spoštovanjem. Živeti v istem stanovanju je danost. O danosti se pač ne razpravlja. Ena polovica ne more izgnati druge polovice, kot so to storili revolucionarji po 2.sv.v.
Tole s spoštovanjem pa je zelo težka lekcija za slovensko politično klaso. Je treba malo požreti svoj ego, svojo jezo, svoje kalimerovstvo, svojo nadutost, da so od Boga dani itd. Skratka malo ponižnosti, da se morda včasih tudi kaj motiš, da ta svet ni narejen samo zate.
Komentirajo lahko naročniki