Darja Šipilova, 28-letna delavka inštituta za boj proti kugi v Irkutsku v Rusiji, je 2. oktobra umrla zaradi hude pljučnice neznanega izvora.
Svetovno javnost je primer presenetil, saj so sledile karantene velikega števila ljudi in omejitve v bolnišnicah. Rusija zanika povezavo z laboratorijskim delom, WHO pa še vedno zahteva pojasnila o povzročitelju bolezni in poročilih o drugi oboleli osebi.
A kljub vsemu strokovnjaki poudarjajo, da strahu za epidemijo ni, predvsem zato, ker pri zdravljenju pljučne kuge že obstajajo učinkoviti antibiotiki.
Smrt mlade delavke sibirskega raziskovalnega inštituta je sprožila vprašanje, na katero javnost še nima jasnega odgovora: kaj je povzročilo pljučnico, zaradi katere je umrla? Regionalni mediji so poročali o domnevno razbiti epruveti s povzročiteljem pljučne kuge. Ruske zdravstvene oblasti to različico zavračajo.
Za zdaj ni potrjeno, da je Darja Šipilova umrla zaradi kuge ali da se je okužila pri delu, saj javno dostopni dokazi ne potrjujejo niti zgodbe o laboratorijski nesreči niti drugih razširjenih razlag okužbe. Oblasti pa so potrdile smrt in preventivne ukrepe..
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dogodek spremlja, evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) pa je 6. oktobra sporočil, da po razpoložljivih informacijah ni poročil o sekundarnih primerih in ni dokazov trajnega prenosa med ljudmi.
“We don’t yet have the full picture of this event.”
World Health Organisation Director-General Tedros Adhanom Ghebreyesus says the organisation has been unable to conduct a full risk assessment of reports of a plague in Russia.
https://t.co/nV2luNQ8Rk
📺 Sky 501, Virgin 602 https://t.co/Um0J53Fqcg
— Sky News (@SkyNews) October 7, 2026
ČASOVNICA: OD DOMNEVNE NESREČE DO ZAHTEVE WHO
25. september 2026: Po nepotrjeni različici, ki jo je pozneje objavil portal Ljudi Bajkala, naj bi Šipilova razbila epruveto s povzročiteljem pljučne kuge. Portal se je skliceval na novinarja Pavla Stepanova in medij Mash. Ruske oblasti nesrečo zanikajo
29. september: Po poročanju RFE/RL je bila sprejeta v bolnišnico v Šelehovu, blizu Irkutska.
2. oktober: Šipilova umre po hudi pljučnici. Datum smrti navaja tudi WHO. Lokalni mediji so začeli poročati o karantenah in približno 200 kontaktih pod opazovanjem.
4. oktober: Rospotrebnadzor je sporočil, da v njenih vzorcih niso našli mikroorganizmov, povezanih z njenim delom. Po njegovih navedbah komisije tudi niso ugotovile nesreče pri delu s patogenimi mikroorganizmi.
5. oktober: Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da ZDA spremljajo dogodek. Predsednik Donald Trump je ponudil pomoč
6. oktober: Rusija je WHO sporočila, da med kontakti niso odkrili nevarnih povzročiteljev in da je zdravstveno opazovanje vseh identificiranih kontaktov končano.
6. oktober zvečer: Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je zahteval dodatne informacije o povzročitelju pljučnice, razlogih za zdravstvene ukrepe in medijskih poročilih o drugi zaposleni osebi s pljučnico neznanega izvora. Drugi primer še ni potrjen.
Rusija zanika nesrečo, povzročitelj ostaja nepojasnjen
Rospotrebnadzor, ruska služba za varovanje javnega zdravja, je diagnozo opisal kot »pljučnico neznane etiologije«. To pomeni pljučnico, katere vzrok ni ugotovljen; izraz sam po sebi ne označuje nove bolezni. Služba trdi, da razširjene preiskave niso pokazale mikroorganizmov, povezanih z delavkinimi poklicnimi dejavnostmi. Širok krog kontaktov naj bi spremljali prav zaradi narave njenega dela. V sporočilu z dne 4. oktobra je navedla, da so med njimi našli dva primera covida in dva primera rinovirusne okužbe, drugih povzročiteljev pa ne.
Po regionalnih poročilih je bilo sprva pod opazovanjem oziroma v karanteni približno 200 ljudi. Več kot 60 zaposlenih naj bi več dni ostalo znotraj inštituta, omejitve pa so uvedli tudi v bolnišnicah.
Ruske oblasti so WHO obvestile o izvedeni epidemiološki preiskavi, preventivnih ukrepih in negativnih testih za nevarne povzročitelje med kontakti. Sporočile so tudi, da v Irkutski oblasti ni bilo nedavno registriranih primerov kuge. Toda Svetovna zdravstvena organizacija želi več podatkov: o vzroku hude pljučnice, povzročitelju, zaradi katerega so uvedli ukrepe, in medijskih poročilih o drugi zaposleni osebi s pljučnico neznanega izvora. WHO je tveganje zunaj Rusije ocenila kot zelo nizko.
Nekdanje sovjetske republike ne verjamejo Moskvi. Države, obarvane v rdeče, imajo zaradi incidenta v Irkutsku na mejah že zdravstveni nadzor. https://t.co/2obm0aylyT
— Špela Rotar (@SpelaRotar) October 8, 2026
Inštitut ima javnozdravstveno nalogo in zgodovinsko breme
Novica je največ pozornost požela v ZDA, kjer so se o njej pisal ipraktično vsi mediji, prav zaradi strahu pred tem, da Rusija ustvarja biološko orožje. Zakaj strah pred biološkim orožjem? Irkutski raziskovalni inštitut za boj proti kugi v Sibiriji in na Daljnem vzhodu je bil ustanovljen 5. junija 1934. Njegova prvotna naloga je bila obvladovanje kuge, dejavnost pa je pozneje razširil na kolero, brucelozo, tularemijo, antraks in arbovirusne okužbe. Danes se predstavlja kot raziskovalna in protiepidemična ustanova v sistemu Rospotrebnadzorja.
Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni so v strokovnih smernicah iz leta 2021 izrecno navedli, da je Sovjetska zveza v sedemdesetih in osemdesetih letih proizvajala velike količine bakterij kuge, odpornih proti antibiotikom, za uporabo kot biološko orožje. Raziskovalec Anthony Rimmington, ki je inštitut obiskal leta 2000, je februarja 2025 pisal tudi o zaprtosti ruskega protikužnega sistema za mednarodno sodelovanje.Tudi nekdanji ameriški obrambni funkcionar Andrew Weber pojasnjuje, da je sovjetski sistem protikužnih inštitutov opravljal javnozdravstveno delo, obenem pa podpiral program biološkega orožja.
V Newsmaxovi pogovorni oddaji je nastopal nekdanji ameriški odposlanec za nadzor oborožitve Marshall Billingslea. Billingslea opozarja na domnevno zgodovinsko delo z antibiotično odporno kugo v Irkutsku; sklicuje se na sovjetskega prebežnika Kena Alibeka.
Portal Healthbeat je našel letošnje kongresno gradivo, v katerem je D. N. Šipilova navedena kot soavtorica raziskave občutljivosti sevov bakterije kuge za antibiotike. Preučevani sevi so glede na povzetek zelo občutljivi, kar mnogim daje teorijo, da je omenjena raziskovalka dela prav na teh sevih kuge, od katerih naj bi potem umrla.
Strokovnjaki: nove pandemije ni na vidiku
Euronews povzema oceno infektologa Glenna Wortmanna iz MedStar Washington Hospital Center, ki pravi, da prenos običajno zahteva tesen stik iz oči v oči in da je široko širjenje malo verjetno.
Še bolj nazorna je virologinja iz Kanade dr. Angela Rassmussen, ki je za CNN povedala, da je okužba in smrt raziskovalke logična, če se je razbila epruveta, saj da je bila izpostavljena veliki količini aerosolov pljučne kuge. A širjenje v svetu okrog nas je precej težje, kot v laboratoriju. “Pozitivna plat je pravzaprav ta, da pljučna kuga (ki jo povzroča bakterija, ne virus) ni dovolj nalezljiva, da bi sploh lahko povzročila pandemijo. Skrbijo me biološka varnost, zaščita pred zlorabami in preglednost, ne pa pandemije.”
Will Russian lab leak plague (?) become a pandemic? Is it a bioweapon? Is it even plague? WHO KNOWS?!?
Fantastic epi @GidMK & I broke down what little we do know about the situation (link in replies)
https://t.co/SZJVpEx0Ny— Dr. Angela Rasmussen (@angie_rasmussen) October 7, 2026
Tudi virolog iz belgijskega Luevena Marc Van Ranst je za Eurones dejal, da mu je zanimivo, kako “Evropeci še vedno doživljamo kugo kot nekaj kar je ostalo v srednjem veku.” A sam dodaja da ni tako, saj je vsako leto kar nekaj priemrov kuge v Kongu ter več kot 100 primerov letno na Madagaskarju. “Prepričan sem, da gre neobstoječ incident ali za zelo majhen incident ter da je ta pod kontrolo,” je dejal.
“When it happens in Russia it becomes news, but this is either an isolated incident or a non-incident.”
Virologist @vanranstmarc on #EuropeToday after a lab worker died in a Siberian plague research laboratory, sparking fears of a new pandemic. https://t.co/6OuLR4HHzx
— euronews (@euronews) October 7, 2026
KAKO SE PRENAŠA PLJUČNA KUGA
Povzročitelj: bakterija Yersinia pestis. Pljučna oblika nastane po vdihavanju povzročitelja ali ko se druga oblika kuge razširi v pljuča.
Prenos med ljudmi: predvsem s kapljicami ob kašljanju. Običajno je potreben tesen in daljši stik z obolelim, ki že kaže simptome. CDC pri presoji tesnega stika uporablja razdaljo približno do 1,8 metra; to ni ostra meja med nevarnim in varnim stikom.
Inkubacija in simptomi: inkubacija pljučne kuge je lahko kratka, tudi približno 24 ur. Bolezen se lahko hitro razvije v hudo dihalno stisko; značilna sta kašelj in težko dihanje, izpljunek je lahko krvav.
Zdravljenje: nezdravljena pljučna kuga je skoraj vedno smrtna. Zgodnje zdravljenje z antibiotiki močno izboljša možnosti preživetja.
Obvladovanje prenosa: izolacija bolnika, hitro iskanje in spremljanje kontaktov ter po presoji zdravstvenih služb preventivni antibiotiki. CDC priporoča kapljične zaščitne ukrepe vsaj prvih 48 ur učinkovitega zdravljenja, ob upoštevanju kliničnega izboljšanja.





Komentirajo lahko naročniki