Kdo je pokopan v prikritih grobiščih? Pri iskanju imen lahko pomagajo svojci

21. 11. 2026, 06:31

5 minut branja
Deli

Iz prikritih grobišč v Sloveniji so do konca leta 2025 izkopali posmrtne ostanke več kot 9.000 ljudi. Več kot osemdeset let po koncu druge svetovne vojne številne družine še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi bližnji.

Letošnja novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je omogočila sistematično ugotavljanje njihove identitete z analizo DNK. Pri tem lahko pomagajo svojci. Policija jih vabi, naj oddajo bris ustne sluznice, da bi strokovnjaki s primerjavo DNK ugotovili, komu pripadajo najdeni posmrtni ostanki.

Ko so 17. novembra na devetih policijskih enotah začeli zbirati vzorce svojcev žrtev vojnega in povojnega nasilja, v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, nekateri niso prišli na vrsto, kar kaže na veliko zanimanje med svojci, ki ne vedo točno, kje so končali ostanki njihovih svojcev.

Kje in kdaj je mogoče oddati vzorec?

Prva termina, 17. in 19. novembra, sta bila razpisana v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Kopru in Novi Gorici. Po napovedi bodo v Ljubljani brise jemali vsak torek do božiča. Za januar in februar načrtujejo dodatne termine. Terenski odvzemi so predvideni tudi v Cerknici, Logatcu, Dobrepolju, na škofjeloškem območju in v Poljanski dolini.

Na policiji svojec najprej pove, koga družina pogreša in kaj ve o njegovem izginotju. Če privoli, mu odvzamejo bris ustne sluznice. Iz njega strokovnjaki pridobijo genetski profil, ki ga lahko primerjajo s profili iz posmrtnih ostankov.

Za točen kraj in termin lahko svojci pokličejo policijo na 01 428 49 14 ali pišejo na svojci.zrtev@policija.si. Starejši in drugi, ki težko pridejo na policijsko enoto, se lahko dogovorijo za obisk na domu. Isti kontakt je na voljo svojcem v tujini.

Kako lahko družina pomaga tudi brez dokumentov?

Kaj lahko k identifikaciji prispeva informacija o zlomu ali poročnem prstanu? In zakaj je vzorec včasih smiselno hraniti tudi po tem, ko so strokovnjaki že prepoznali enega od pogrešanih?

Pred obiskom policije se je vredno v družini pogovoriti tudi o podrobnostih, ki ob vprašanju, kje je kdo izginil, navadno ostanejo ob strani. Je pogrešani nosil očala? Je imel zobno protezo, značilen prstan ali poškodbo? Vse to je mogoče vnesti v opis pogrešanega. Svojci lahko navedejo tudi, kdaj so ga nazadnje videli in kaj vedo o okoliščinah njegovega izginotja. Prav zato je k sodelovanju vabljena tudi družina, ki o kraju pokopa ne ve ničesar.

Ob brisu je pomemben še podatek, kako je človek, ki ga oddaja, povezan s pogrešanim. Laboratorij namreč pri primerjavi išče znake biološkega sorodstva. Vzorce lahko prispeva več članov iste družine. Po pojasnilih Družine so k ponovni oddaji vabljeni tudi svojci, ki so sodelovali že v kateri od prejšnjih preiskav, saj so takrat za hrambo vzorcev veljala drugačna pravila.

En bris lahko pomaga pri iskanju dveh ljudi

Če družina pogreša na primer dva brata in strokovnjaki s pomočjo vzorca njunega sorodnika prepoznajo prvega, kaj se zgodi z vzorcem? Pravilnik za tak primer dopušča, da ga skupaj z genetskim profilom hranijo še naprej in ga uporabijo pri iskanju drugega brata. Ta izjema je za družine z več pogrešanimi pomembna prav zato, ker sicer po uspešni identifikaciji vzorec svojca uničijo, njegov profil pa izbrišejo. Svojec lahko privolitev tudi prekliče. Podatke in vzorce smejo pristojni uporabiti izključno za identifikacijo žrtev.

Za družino, ki čaka na odgovor, ima postopek še eno omejitev. Za primerjavo morajo imeti strokovnjaki poleg profila živega sorodnika tudi ustrezen profil iz posmrtnih ostankov. Če ostankov pogrešanega še niso našli, lahko danes oddani bris pomaga šele ob poznejši najdbi.

Kaj je razkril izkop pod Macesnovo gorico?

V jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu so bili junija 1945 umorjeni slovenski vojni ujetniki. Arheologi so leta 2022 od tam izkopali posmrtne ostanke okoli 3.450 ljudi. To je bil po podatkih zbornika o delu vladne komisije največji izkop žrtev povojnih pobojev v Sloveniji. Z njim je postalo jasneje, koliko ljudi je umrlo na enem samem morišču. Za družino, ki išče očeta, brata ali starega očeta, pa je ostalo vprašanje, ali so med najdenimi tudi njegovi posmrtni ostanki.

Ko strokovnjaki potrdijo identiteto žrtve, se lahko svojci odločijo za pokop v družinskem grobu. Za neidentificirane žrtve novela zakona predvideva pokop na ljubljanskih Žalah. Mestna občina Ljubljana je zahtevala ustavno presojo, ker po njenem mnenju ureditev posega v občinske pristojnosti. Varuh človekovih pravic je oktobra v mnenju za ustavno sodišče opozoril, da mora presoja upoštevati tudi dostojanstvo pokojnih in pravice njihovih bližnjih.

Sušnik je ocenil, da bi bila pogrebna slovesnost na Žalah ob pravočasnem zaključku upravnih postopkov mogoča leta 2027. Datum ostaja odprt. Za svojce, ki želijo sodelovati pri identifikaciji, pa je naslednji korak že mogoč. Policiji lahko povedo, koga iščejo, tudi če je zadnja sled za njim ohranjena le še v družinskem spominu.

Komentirajo lahko naročniki