Kako sta se desnica in levica spopadli ob referendumih o »lenuhih« in »levičarski RTV«

Poslanci Državnega zbora so na maratonski že 20. izredni seji tega sklica parlamenta ves dan razpravljali o paketu posvetovalnih referendumov, ki jih namerava skupaj z naknadnim zakonodajnim referendumom o zakonu o parlamentarni preiskavi razpisati koalicija skupaj z Resnico.

Na trenutke precej burna razprava je prinesla tudi precej besednih obračunov, referendumi pa so pričakovano bili izglasovani s 47 glasovi ZA in 35 PROTI. Tako nas 11. oktobra čaka referendumski dan s kar štirimi referendumi.

SDS: Ne ukinjamo RTV SLO, le urejamo njegovo financiranje

Zakonski predlog za ukinitev obveznega prispevka za RTV Slovenija je že spisan, s 17.671 overjenimi podpisi je bil novembra lani že vložen v zakonodajni postopek, je uvodoma spomnila Alenka Jeraj (SDS), in dodala, da se bo na referendumu odločalo le o prispevku za RTV Slovenija in ne o njeni ukinitvi.

Opozorila je, da državljani že danes za informiranje uporabljajo različne platforme in da naročnina ali obvezni prispevek, četudi gre za najpogostejšo obliko financiranja javnih medijskih servisov, ni edini način financiranja, ki ga poznamo v Evropski uniji, prav tako ga EU od nas ne zahteva.

Ob tem je v uvodni predstavitvi sicer povedala, da zakonodajno pravna služba posvetovalnemu referendumu ne oporeka, opozarja pa, da je stabilnost in predvidljivost financiranja bistven pogoj za uresničitev institucionalne in programske avtonomije RTV Slovenija, kar varuje 39. člen ustave. Glede na pretekle interpretacije Ustavnega sodišča, bi sicer morebitna ukinitev sicer lahko naletela na oviro prav pri tej instituciji.

Resnica: Naj odločijo ljudje, NSi: Javni denar pomeni tudi javno odgovornost

Posvetovalni referendum o RTV prispevku je v prvi vrsti želja stranke Resni.ca, kjer predvsem poudarjajo, da naj o prihodnosti javnega servisa, ki ga morajo plačevati, odločijo ljudje.

Ob tem zahtevajo racionalizacijo in preglednejšo porabo sredstev, namenjenih za RTV Slovenija in večjo politično pluralnost. »Ustava varuje svobodo izražanja, pluralnost, uredniško neodvisnost in pa delovanje javnega servisa, ne pa same položnice kot take,« je povedal predsednik Resnice Zoran Stevanović.

V SDS dodajajo še, da glede na vložena sredstva RTV Slovenija ne ustvarja zadostne vrednosti, sploh v primerjavi s konkurenčnimi servisi po Evropi. Opozarjajo tudi na paradoks, da ima RTV preko 2000 zaposlenih, ob tem pa ima Slovenija je 1.400 družinskih zdravnikov.

RTV krši določbe o nepristranskosti

Opozarjajo tudi na neizpolnjevanje zakonskih zahtev glede nepristranskosti, posebej na področju informativnega programa. Določbe o nepristranskosti se po njihovi oceni kršijo vsakodnevno. »Če je plačilo obvezno, mora biti toliko bolj pomembna odgovornost do plačnika, torej do državljana,« izpostavi Maruša Babnik (SDS), saj RTV prispevek ni prostovoljna naročnina.

Na zastarelost sistema pobiranja prispevka, nezastopanost dela populacije v programu in pomanjkanje transparentnosti opozarjajo tudi v NSi, SLS, Fokus.

Opozicija: Slabitev, odvisnost od oblasti in razgradnja RTV Slovenija

V opoziciji so medtem prepričani, da je ukinitev prispevka za javno RTV tudi hkrati »konec javnega radia in televizije, kot ju poznamo danes,« kot je opozoril Robert Golob, predsednik Svobode.

Poudarjajo predvsem protiutež t.i. strankarskim medijem ter izpostavljajo druge programske enote zavoda, ki niso informativni program. Tudi, če bi ukinili prispevek za RTV Slovenija, to ne pomeni, da bi denar zanjo izginil. Še vedno bi ga morali plačevati davkoplačevalci, le da bi financiranje potekalo prek državnega proračuna, zato v ukinitvi vidijo predvsem politični marketing, privlačno možnost ukinitve položnice brez prikaza stroškov te rešitve.

Socialni demokrati opozarjajo še, da bi ukinitev prispevka pomenila, da o financiranju RTV Slovenija vsako leto odloča koalicijska večina, kar odpira vrata političnim pritiskom na institucijo. V SD sicer pozdravljajo pobude po racionalizaciji in večji transparentnosti, a ne za ceno rušenja stabilnega financiranja. »Boljši javni servis gradimo z izboljšavami, ne pa tako, da ga postavimo v trajno finančno negotovost,« izpostavi Darko Ratajc (SD).

Še dlje gre v svoji argumentaciji Levica, kjer so prepričani, da gre za poskus finančnega izčrpavanja in političnega podrejanja RTV Slovenija. Asta Vrečko (Levica) tako opozori na izjavo poslanca Žana Mahniča (SDS), ki da si želi »bankrot levičarske ustanove«, kar naj bi bil tudi končni cilj vlade.

Demokrati brez besed

Čeprav so razpis referenduma podprli, pa se Demokrati glede referenduma o RTV prispevku niso oglasili niti enkrat v celotni, več ur trajajoči razpravi.

V razpravi tudi ni manjkalo napetosti, obtoževanj o strankarskih televizijah in aferi Patria. Lena Grgurevič (Svoboda) je denimo SDS očitala, da so si »ustanovili partijsko, z madžarskim denarjem ustanovljeno Novo 24, kjer nastopajo najbolj primitivni in nevedni posamezniki, ki sami sebe nazivajo z novinarji.« desnici pa očitala tudi, da njihovo ravnanje ni v skladu s Svetim pismom in Jezusovim naukom.

S predsedujočim seji, podpredsednikom Državnega zbora Francom Križanom se je sporekla tudi glede vodenja seje, ta pa jo je na koncu povabil na kavo.

Tamara Vonta, prav tako iz Svobode, pa se je obregnila ob inflacijo referendumov, kot taktiko vladajoče koalicije: »Mi smo to pripeljali do takšne faze, da so postali referendumi res abotni. In to je […] hrana za neuke državljane in državljanke.«

Referendum o pogojevanju socialne podpore z družbeno koristnim delom

Tudi tretji referendum, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela je bil izglasovan.

Koalicija je poudarila, da morata »solidarnost in odgovornost hoditi z roko v roki,« Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus), a da socialna pomoč ne sme biti stigmatizirana, družbeno koristno delo pa ne kazen. A hkrati dodajajo, da je pri delovno sposobnem človeku razumno pričakovati iskanje zaposlitve, usposabljanje in po potrebi opravljanje dela za skupnost. »»Zdrav človek potrebuje delo, ne socialne podpore.« Socialna pomoč je tako namenjena ljudem brez osnovnih sredstev za preživljanje, ne pa delomrznežem.

Kot je poudarila Karmen Furman (SDS), je dolgotrajno brezposlenih, torej več kot tri leta, kar dobrih 60 odstotkov vseh prejemnikov denarne socialne pomoči, kar po njenem pomeni, da sistem aktivacije ni dovolj učinkovit. Demokrati so bili za referendum, a so razpravljali veliko bolj zadržano.

V opoziciji so medtem prepričani, da delovno aktivnost od prejemnikov socialne pomoči zahteva že obstoječa zakonodaja. Brezposelni morajo namreč sodelovati v aktivnostih Zavoda za zaposlovanje, če pa tega ne počnejo, že zdaj lahko izgubijo upravičenost, do socialne pomoči, opozori Tereza Novak (Svoboda): »Že zdaj imajo vsa orodja v svojih rokah. Ministrstvo in odgovorne institucije morajo samo delati.«

Od vlade tako pričakujejo dokaze, da aktualni sistem ni učinkovit in opozarjajo na raznolikost razlogov, zakaj je kdo dolgotrajno brezposeln, vladi pa očitajo stigmatizacijo prejemnikov socialne pomoči.

V SD opozarjajo še, da zmožnost za delo in zaposljivost nista nujno eno in isto in da že danes država ne zmore zagotoviti dovolj »mest za javna dela za vse, ki bi se vanje želeli vključiti. Kako bo potem zagotovila dovolj delovnih mest za vse, ki bi morali opravljati družbeno koristno delo?« opozori Damjan Bezjak Zrim (SD).

Levica v referendumu vidi politični manever namenjen mobilizaciji volivcev na »superreferendumskem« dnevu, kar je Vladimir Šega (Levica) označil celo za umazano potezo. »Demonizirate najranljivejše v naši družbi.« Prepričani so tudi, da so številke kršiteljev med prejemniki socialne pomoči minimalne.