Britancem je že žal. Bodo populistično politiko obžalovali tudi Nemci? AfD, ki prepričljivo vodi v javnomnenjskih raziskavah v Nemčiji, bi opustila evro in izstopila odstopila iz Schengenskega sporazuma. Kot je v intervjuju za ZDF povedala predsednica stranke Alice Weidel, njena stranka stremi za večjim nadzorom in omejitvijo priseljevanja, množičnejšimi deportacijami ter ponovno vzpostavitvijo lastne nemške valute.
Nekateri ukrepi so smiselni, drugi bi lahko povzročili katastrofo za celotno Evropo (in veselje v Moskvi, Pekingu in še kje). Koliko so realni, koliko gre za politično trgovino in kako lahko ideje AfD vplivajo na Slovenijo?
Finančna šibkost in slabša varnost
Denimo, da Nemčija odstopi od Schengenskega sporazuma. To v praksi pomeni, da bi na svojih mejah uvedla kontrole, kot smo jih poznali pred odprtimi mejami. S tem bi se precej povečal nadzor nad tem, kdo vstopi v državo in kdo ne; preprečevanje ilegalnih migracij bi bilo učinkovitejše.
Res je, da bi lahko marsikoga, ki si vstopa v državo želi neupravičeno, zavrnili na licu mesta, a ob tem se odpira več negativnih posledic. Ne le, da bi da bi to za Evropo pomenilo logistično nočno moro, čakanje tovornjakov na mejah bi pomenilo več milijardni primanjkljaj nemškega BDP (leta 2016 bi zmanjšal do 10,8 milijarde, v sedanjosti pa bistveno več); pojavljajo se tudi varnostni problemi, ki bi jih Nemčija mnogo težje reševala sama.
Schengen namreč nudi informacijski sistem SIS, skupne evidence iskanih oseb, ukradenih vozil in dokumentov, vizumski informacijski sistem, sistem vstopa in izstopa EES ter policijsko in pravosodno sodelovanje. Gre za vseevropski sistem, ki bi ga Nemčija izgubila. Drži, da bi se ob izstopu nadzor na eni strani povečal, na drugi pa bi se realno zmanjšal, oziroma bi Nemce drago stal.
Nesmiselnost izstopa
Poostren nadzor mejnih prehodov bi povečal pritisk na zeleno mejo, ki jo ima Nemčija 3.876 km. Vendar med migranti najbrž ne bi bila več med bolj priljubljenimi ciljnimi državami.
Kakorkoli, evropske države lahko ob poslabšanih varnostnih razmerah še vedno izvajajo nadzor na mejah, in so hkrati deležne vseh prednosti, ki jih prinaša Schengen, in izstop bi varnostno stanje bolj poslabšal kot pa okrepil.
Posamezna država niti ne more samovoljno odstopiti od sporazuma; za to je potreben izstop iz EU ali nove pogodbe z državami, in zdi se neverjetno, da bi katera od njih vanje privolila.
AfD po receptu Svobode in Levice v recesijo
Še precej hujše bile posledice nemške opustitve evra, tako za nas, ostale Evropejce, kot tudi za njih same. Marsikateri očitek glede skupnih evropskih finančnih politik je na mestu, vendar bi uvedba nove marke prinesla nove težave. AfD se nadeja trdnejše valute, in z višjo vrednostjo bi pridobili večjo primerjalno kupno moč in cenejše energente.
Vendar bi se nemški izvoz podražil in posledično bi padli dobički, podjetja in z njimi dobavne verige pa bi se odselila v sosednje države, kar v Nemčiji povzročilo recesijo po receptu, kot ga je začrtala davčna politika Levice in Svobode.
Nemčija si ne le zavoljo sebe, temveč vseh nas, tega ne more privoščiti, saj bi v brezno s seboj potegnila svoje poslovne partnerje. Vemo, kje je v tej zgodbi Slovenija: za nas to pomeni dražje zadolževanje, finančno negotovost in umik kapitala.
Vendar, kot za Schengen, tudi za evro veljajo enaki pogoji o izstopu, in AfD obljublja precej neverjetne zadeve.
Nevarne ideje suverenizma
O Dexitu AfD še ne razpravlja aktivno, a dejstvo je, da marsikdo z EU ni pretirano zadovoljen, vključno z avtorjem tega zapisa. V resnici pa brez nje ne bomo preživeli, čeprav smo se znašli med dvema uničujočima skrajnostma: na eni strani bruseljska birokracija državam navzdol standardizira vse od levo-liberalne ideologije do plastičnih zamaškov, navzven pa se ni sposobna postaviti na svoje noge, kar gre v korist Rusom, Kitajcem in vse bolj ZDA.
Na drugi pa suverenisti v smislu Weidlove in še koga uvajajo sovražni skepticizem, ki nas oddaljuje od potencialne evropske moči. Suverenizem evropskim državam neizbežno prinese bilateralo z močnejšimi, kjer posamično v vsakem primeru izgubimo. Razen, če se Nemčija pogaja z Madagaskarjem. In Rusi, Kitajci in vse bolj ZDA nas bodo vsakega posebej in drugega za drugim lomili kot trske.
Evropa ne potrebuje diktature Bruslja navznoter. Izkazala se je za kontra produktivno. Potrebuje NATO, enoten sistem notranje varnosti, monetarno politiko, definirane geostrateške interese ter poleg jasne civilizacijske umestitve še kakšen steber, ki bi nas naredil močne navzven. In verjetno tudi kdo v AfD zna to izračunati. Le da si ljudstvo želi slišati nekaj drugega.
(Ne)resnice za ljudstvo
Da ljudstvo raje živi v laži, ker je enostavnejša od resnice, je modroval že Hasan ibn Saba v Alamutu, in AfD na račun svoje retorike dosega enormne rezultate. Ker je lažje zgolj biti proti, resnica pa zahteva določen mentalni napor.
Kdo bo razlagal, da bodo drugi razumeli, da Evropa v resnici ne more delovati brez Schengena, in da ga je namesto rušiti potrebno okrepiti? Ali da evro ne pomeni “šibke in mehke” valute, temveč priložnost za globalno krepitev, za to pa je potrebna močnejša in ne šibkejša Evropa?
K močnejši Evropi ali k Dexitu?
Usmeritve AfD in izjave Weidlove so plod nemške notranje politike: nabrati čim več glasov precej na levo razvodenele CDU/CSU. Kam se bo ta politika razvila, pa je vprašanje. Očitki in opažanja AfD niso vsa iz trte izvita, a ima stranka sindrom marksizma: ob kolikor toliko upravičenih kritikah ponuja katastrofalne rešitve.
Možnih je nekaj scenarijev: prvi je, da AfD z agresivno populistično retoriko pobere glasove nezadovoljnih, se odreče totalitarizmu in postane konstruktivna stranka desne vlade. Realno gre upati, da se bo retorika stranke sčasoma umirila, a bo kot močan politični faktor nekatere od svojih ciljev vendarle dosegla, bodisi v vladi, bodisi s pritiskom na ostale stranke.
Problem bi nastal, če se začne retorika stopnjevati, nacionalistični populizem pa dobivati absolutno večino. Nemci lahko tako zaplujejo proti letu 1933. V tem primeru pa so koraki k Dexitu neizbežni. A, kot rečeno, Britancem je že žal.








4 odzivi na “Načrti AfD: Kaj bi vrnitev nemške marke in zapustitev schengna pomenila za Evropo in Slovenijo?”
z vsem spoštovanjem do vsebine, a slovničnih napak mrgoli v besedilu.
Popolnoma se strinjam z zadnjim odstavkom članka. Kam je to pripeljalo Evropo tudi vemo. Žal kova politiki, ki so naredili EU bili POLITIKI in ne politikanti….
Evropa v katero smo vstopili še zdaleč ni več Evropa v kateri zdaj smo. Ta Evropa drvi v prepad. Pospešeno izgublja tako gospodarsko , kot politično suverenost. Sporazum, ki smo ga podpisali z ZDA je naravnost ponižujoča katastrofa, ki nas je spravila v vazalni položaj. Sporazum z Mercosurjem je katastrofa za Evropsko kmetijstvo. Niti slučajno ne moremo konkurirati milijonom hektarov plodne zemlje v Latinski Ameriki. Uveljavitev tega sporazuma je smrt evropskega kmetijstva. Metanje denarja v brezno skorumpirane Ukrajine je norost prvega razreda in je dokaz, da je trenutno v Evropi na oblasti neka sekta psihopatov, ki v Ukrajini pere denar. Na zadnje smo jim podarili sposojenih 90 milijard, ki jih ne bomo nikdar več videli in jih bodo države izterjale od nas, svojih državljanov, katerih prej ni nihče nič vprašal.
V tej Evropi, počakajte še kako leto ali dve , bo splošni trend ” reši se kdor se more”. Titanik je že treščil. Ali je potem čudno, da se pojavi neka politična stranka, ki pove, da tako naprej ne gre več, da se je potrebno rešiti, dokler se še kaj da. Je pa žal Slovenija precej gospodarsko vezana na Nemčijo in bo njena kolateralna žrtev.
Tisti, ki mislite, da je zgornji zapis pretiravanje, napišite si države, EU + ZK, ki so zadolžene preko 100% svojega BDP ( pričnite s Francijo, ki je danes na slabšem, kot je bila njega dni Grčija), seštejte vse v zadnjem letu odpuščene delavce v nemški avtomobilski industriji, seštejte vso kemično industrijo Nemčije, ki se je preselila na Kitajsko, proučite kako se EU prismojeno krega s Kitajsko in kako nas Kitajska sploh več ne jemlje v obzir. In tako dalje. Očitno je v AFD še dovolj duševno zdravih ljudi, ki znajo objektivne podatke dobro sešteti in iskati rešitve za zagaten položaj.
In če kdo misli, da Evropa ne bo sodelovala pri poplačilu ZDA 40 000 000 000 000 $ dolga, se hudo moti. Norišnici so včasih rekli blaznica in norcem blazniki. Nagradno vprašanje: Koga imam v mislih?
AfD upravičeno opozarja na vrsto stvari, ki gredo v Evropi v napačno smer. Bruseljska birokracija nam je zrasla prek glave. Skrajni čas je, da se stvari obrnejo, dokler se še dajo, in mislim, da se dajo. Po drugi strani pa si ob vprašanju, v katerem delu sveta se najbolje živi, pošteno priznajmo: v Evropi! In kateri del sveta turisti najbolj obiskujejo: Evropo! Tudi to so dejstva, ki jih sicer statistika sramežljivo beleži. Zato se strinjam s Frelihom, da gre pri AfD predvsem za predvolilno retoriko in da znajo izračunati, kaj bi izstop iz EU in Schengna pomenil. Glede Ukrajine: drži, da je tam še veliko korupcije, vendar bistveno manj kot v Rusiji, kjer je tudi njen izvor. Vendar pa kar naprej ponavljam: v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu z Izraelom se brani evropska civilizacija.
Komentirajo lahko naročniki