Pobudniki referenduma glede zakona o lokalnih volitvah so se odločili, da overjenih podpisov za referendum ne bodo zbirali. Zakon, ki ga je pred poletjem sprejel Državni zbor, odpravlja volilno pravico na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče, ne pa tudi državljanstva.
Več organizacij civilne družbe je zbralo nekaj več kot 5.000 potrebnih podpisov za začetek zbiranja 40.000 overjenih podpisov za referendum, zbiranje pa bi se moralo začeti jutri. 35-dnevni rok za zbiranje podpisov namreč ne sme sovpadati s poletnimi dopusti.
A zbiranja podpisov ne bo, saj so pobudniki referenduma sprejeli odločitev, da podpisov ne bodo zbirali.
Odločitev je usklajena s opozicijskimi strankami, ki odločitev pobudnikov pozdravljajo, hkrati pa napovedujejo, da bodo zoper zakon, takoj ko bo začel veljati, vložili ustavno presojo. Ustavnemu sodišču bodo tudi predlagali, da izvajanje zakona začasno zadrži.
Poslanka Svobode Tereza Novak je odločitev pobudnikov za umik referendumske pobude označila za »odgovorno državljansko dejanje«. Po njenem mnenju so s tem omogočili, da se do spornega zakona opredeli ustavno sodišče. Andreja Katič (SD) poudarja, da umik referendumske pobude ne pomeni predaje in da ustavno presojo pripravljajo že od začetka poletja, končna različica pa naj bi že bila usklajena med opozicijskimi strankami. Pri tem poudarjajo, da ne gre za volilno pravico tujcem, ki bi jih z avtobusi vozili preko Slovenije, ampak za ljudi, ki že leta soustvarjajo našo družbo.
Referendum na to temo sicer vendale bo. Koalicija je glede tega vprašanja namreč razpisala posvetovalni referendum, ki bo potekal 11. oktobra, skupaj s še dvema posvetovalnima referenduma in naknadnim zakonodajnim referendumom o zakonu o parlamentarni preiskavi.
Zbiranje podpisov za referendum je zahtevno in zamudno, pa tudi tvegano, še posebej za društva, ki imajo s tem malo izkušenj, pa tudi sorazmerno šibko mrežo in kapitalsko ozadje. Za tem referendumom namreč ni bilo sindikatov, Katoliške cerkve ali močnih strankarskih aparatov, ki lahko računajo na uspeh pri zbiranju podpisov. Še več, glede na tematiko referenduma in odnos Slovencev do tega vprašanja, so verjetno ugotovili, da ne le, da bi podpise težko zbrali, precej verjetno bi tudi izgubili referendum na to temo.
Naročniška vsebina
In ko govorimo o tujcih, ki že leta soustvarjajo našo družbo. Volilno pravico dobijo tudi delavci, ki ne govorijo slovensko in imajo stalno bivališče, erasmus študentje in tudi taki, ki tukaj živijo že dolgo, pa si niso pridobili državljanstva. Za vse tri kategorije se lahko vprašamo, zakaj bi morali imeti pravico, da izbirajo župana. Prvi in drugi volilnega procesa v Sloveniji v veliki večini niti ne razumejo, družbe pa dejansko ne soustvarjajo, tretji pa so se z odločitvijo, da državljanstva ne pridobijo, očitno zavestno izločili iz volilnega procesa.
En odgovor na “Nova strategija, kako tujcem v Sloveniji omogočiti, da volijo še naprej: namesto na referendum opozicija na ustavno sodišče”
Mogoče pa, da tujec, ki že leta živi v Sloveniji in si NOČE urediti našega državljanstva, dejansko ZANIČUJE nas in našo državo in je tu le zaradi svojih koristi ??? Tu dobijo plačo za svoje delo, za otroke socialne prejemke in brezplačni vrtec in kosila v šoli. Kajti tujci ni nujno, da tu prijavijo vse svoje dohodke in imetje iz tujine. Slovenec pa je dolžan vse to prijaviti in pri nas tudi od premoženja plačuje davke, da lahko tujci prejemajo denar za otroško……
Državljan mora imeti DOLŽNOSTI in PRAVICE. Zakaj Levica pri nas zagovarja, da je za tujca pri nas – le pravica in ne tudi dolžnost? Če hočejo biti enaki nam, naj si UREDIJO državljanstvo in.
Komentirajo lahko naročniki