Nahajate se na:
AktualnoNaslovnica

Giorgia Meloni ni več Trumpova zaveznica? Papež, Iran in 5 potez, ki so spremenile vse

Uredništvo

16. 4. 2026, 17:41

8 minut branja
Deli

ustvarjeno z UI

Giorgia Meloni se je v preteklih dneh znašla na vrhu novic in zapisov na družbenih omrežjih, saj je branila papeža Leona XVI. pred napadi Donalda Trumpa, češ da ima papež kot poglavar rimokatoliške cerkve pravico, da govori o končanju vojn in poziva k miru. S tem pa je kot kaže resno stopila na žulj predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je v intervjuju za eno izmed ameriških televizij takoj komentiral, da z Melonijevo nima več dobrega odnosa, češ da naj bi bila italijanska premierka sedaj “negativna oseba”.


Trump je dodal še, da je govorjenje Melonijeve nesprejemljivo. “Ne briga jo, če Iran pridobi jedrsko orožje in Italijo spremeni v pepel, v dveh minutah.” Melonijeva mu pri teh besedah ni ostala dolžna in je ostro dejala: “Kolikor vem ima le 9 držav jedrsko orožje, a le ena ga je do sedaj uporabila. Ta država so ZDA. Gospod Trump bi moral nekoliko umiriti retoriko. Nihče ne razmetava z jedrskimi grožnjami tako kot Washington, zato bi moral paziti na svoje besede.”


Gre za istega Donalda Trumpa, ki je Melonijevo po obisku v ZDA na vsa usta hvalil kot “izjemno svetovno voditeljico” in “zelo posebno osebo”, saj je bila in je še ena največjih zagovornic obrambe Ukrajine proti Rusiji in je v odnosih ZDA videla strateško prednost za Evropsko Unijo. Takole je govoril, ko je bila Melonijeva na obisku v ZDA:


Ko pa je Melonijeva v nekaj primerih dala jasno vedeti, da Italija ne bo kimala ameriškim potezam, ki jih bo prepoznala kot napačne, pa je kot kaže tudi sama padla v nemilost Trumpove administracije. Zelo zgovoren je tudi spodnji video iz omrežja X, ki kaže govor Elly Schlein, predsednice italijanske Demokratske stranke in voditeljice opozicije ter hude kritičarke Melonijeve, ki ob stoječih ovacijah celotnega italijanskega parlamenta javno kritizira napad Donalda Trumpa na italijansko premierko. Malokrat vidna obramba s strani politične opozicije.


Spodaj smo pogledali še v 5 drugih korakov, ki so notranjepolitično, pa tudi v drugih državah odmevali in kažejo na to, da Giorgia Meloni vodi politiko, ki jo hvalijo tudi njeni politični nasprotniki.

1. Ustavljanje ameriških bombnikov v Sigonelli

V začetku marca 2026 so italijanski mediji razkrili, da je vlada premierke Giorgie Meloni zavrnila prošnjo ZDA za pristanek bombnikov v vojaški bazi Sigonella na Siciliji. Reuters je poročal, da je Washington želel uporabiti Sigonello kot vmesno postajo za letala, ki so bila na poti na Bližnji vzhod, a je Rim zavrnitev utemeljil s tem, da ZDA niso zaprosile za predhodno dovoljenje, kot to zahtevajo dvostranski sporazumi. Vlada je poudarila, da se vsaka prošnja preverja posamično in da so italijansko–ameriški odnosi še vedno „trdni in lojalni“.

Dogodek je bil tolmačen kot opozorilo Washingtonu, da italijanska vlada – kljub zavezništvu Melonijeve s predsednikom Trumpom – ne bo avtomatično pristala na ameriške vojaške operacije in da je spoštovanje pravil in parlamentarnega nadzora zanjo ključno. Notranjepolitično je poteza okrepila ugled Melonijeve kot voditeljice, ki je pripravljena uveljaviti suverenost, tudi če to ni všeč najmočnejšemu zavezniku.

2. Obramba papeža pred Trumpom

Ko je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi ostro napadel papeža Leona XIV., ker je obsodil vojno na Bližnjem vzhodu, je Meloni nepričakovano javno stopila na stran Svetega sedeža. Za La Repubblico je izjavila, da so predsednikove besede “neoprostljive”, saj je papež vodja Katoliške cerkve in ima pravico pozivati k miru in obsoditi vsakršno vojno. Kasneje je izjavo ponovila in poudarila, da so Trumpove besede nesprejemljive.

Italijanski mediji so izpostavili, da je Meloni na pritisk opozicije najprej molčala, nato pa se jasno distancirala od ameriškega zaveznika, kar so ji kritiki priznali kot moralni kompas. Gre za redek primer, ko je kakšen izmed voditeljev branil papeža in s tem šel proti predsedniku ZDA.

3. Prekinitev obrambnega sporazuma z Izraelom

Sredi napetosti na Bližnjem vzhodu je Melonijeva sporočila, da Italija začasno zamrzuje obrambno sodelovanje z Izraelom. Vlada je kritizirala izraelske napade na Libanon, ki so povzročili stotine civilnih žrtev, in odločila, da ne podaljša avtomatske obnove dvostranskega memoranduma iz leta 2003. Vzrok so bili tudi opozorilni streli izraelskih sil, ki so prejšnji teden poškodovali italijansko vozilo v libanonski misiji.

Predsednica italijanske vlade je dejala, da Italija ukrepa, „ko se s čem ne strinja“. Analitiki so potezo označili za “repozicioniranje” desne vlade in prepričani so, da skuša premierka pokazati volivcem, da ni servilna do Trumpa ali Netanjahuja. Opozicija je potezo pohvalila, saj odraža skrb za mednarodno pravo in varnost italijanskih vojakov.

Pred dnevi je dejala tudi, da je Izrael prekoračil rdečo črto in da bo Italija podprla evropske sankcije proti Izraelu. Italija je bila namreč ena največjih podpornic Izraela, po terorističnem napadu Hamasa na Izrael, a je Melonijeva večkrat napadla izraelsko ravnanje v Gazi.


4. Nasprotovanje trgovinski vojni in napotitvi vokske v Ukrajino

Na zasedanju parlamenta marca 2025 je Melonijeva opozorila Evropsko unijo, naj ne zaostruje trgovinske vojne z ZDA s protiukrepi ter naj raje poišče pogajalsko rešitev. Ob tem je izrecno zavrnila predlog Francije in Velike Britanije, da bi evropske države poslale mirovne enote v Ukrajino: “Napotitev italijanskih vojakov nikoli ni bila na dnevnem redu, predlog evropskih enot pa je zapleten, tvegan in neučinkovit”.

Opozorila je, da “delitev Evrope in ZDA” ni realistična in da brez tega partnerstva ni prave varnosti. Italijanska javnost je njeno zmerno držo večinoma sprejela pozitivno; analitiki so poudarjali, da želi ohraniti močne transatlantske vezi, a hkrati ne želi vpletati Italije v vojaške avanture ali gospodarske spore, ki bi škodili italijanskemu gospodarstvu.

Od vsega začetka je zelo kritična do ruske invazije na Ukrajino in prva v vrsti, ki vedno spodbuja EU k pomoči Ukrajini, kar lepo opiše tudi spodnja objava na omrežju X, v kateri Melonijeva govori, da je podpora Ukrajini “ne le moralna dolžnost, ampak tudi strateška nujnost.”


5. Mattei‑jev načrt za Afriko – partnerstvo, ne miloščina

Kmalu po prevzemu položaja je Melonijeva lansirala Matteijev načrt za Afriko, ki je bil uradno predstavljen na vrhu Italija–Afrika januarja 2024. Neodvisni raziskovalni inštitut ISPI je zapisal, da je vladni plan zamišljen kot “strukturna prenova odnosov z afriškimi državami” in da stremi k “razvoju preko političnih in gospodarskih partnerstev na osnovi nove metode”, ki zavrača tradicionalne dobrodelne pristope ter vključuje stalno sodelovanje italijanskih in afriških akterjev.

Svetovna banka je leta 2025 ob podpisu sofinancerskega sporazuma z Italijo poudarila, da Matteijev plan cilja na konkretna vlaganja v energijo, infrastrukturo, kmetijstvo, vodo, zdravstvo, izobraževanje in poklicno usposabljanje ter ima v središču ustvarjanje delovnih mest.

V italijanski razpravi je načrt doživel pohvale, ker združuje konservativno idejo o zadržanju migracij v državah izvora z dolgoročno strategijo za energetsko varnost in gospodarstvo. Kritiki opozarjajo na tveganje, da bo program ostal pri besedah; kljub temu pa predstavlja inovativno vizijo, v kateri Italija ne sledi zgolj evropskim shemam, ampak oblikuje lastno agendo.

Prešnji članek

Naslednji članek

Povezane vsebine

Trump, Putin in Ši: Kitajska vse bolj postaja središče novega svetovnega reda

Zvezdniki, ki so prišli in odšli iz politike

Pozabite na rakete – Zakaj se Iran nad Trumpa in Izrael spravlja z Lego figuricami?

En odgovor na “Giorgia Meloni ni več Trumpova zaveznica? Papež, Iran in 5 potez, ki so spremenile vse”

  1. Friderik

    Izgleda, da je dobro, morda še pravočasno, seštela kaj se je zgodilo Orbanu, ki ni pravočasno zaznal, da mu podpora Izraela in Trumpa škoduje. Orban bi sicer tako in tako izgubil a zmagovalec vsaj ne bi imel 2/3 večine. To bi mu omogočilo, da bi se morda še kdaj vrnil, tako pa je zgodovina.

Komentirajo lahko naročniki

Izdajatelj

Zanima.me d.o.o.
Cesta v log 11
1351 Brezovica pri Ljubljani
TRR: SI56 0284 3026 6290 788
Direktor: Igor Vovk
Odgovorni urednik: Rok Čakš

Pomoč naročnikom

narocnine@zanima.me
Telefon: 0590 / 20 001
(od ponedeljka do petka med 9h in 15h)

Pogoji uporabe

Varovanje zasebnosti

Pogoji uporabe in komentiranja

Pravila volilne kampanje

Oglaševanje

Impresum zanima.me

©2026 Zanima.me d.o.o.

izdelava spletne strani