Evropski poslanec NSi Matej Tonin je v Evropskem parlamentu ostal brez poslanske imunitete v zadevi Knovs. Predlog, da se mu imunitete ne odvzame, je podprlo 304 poslancev, 306 jih je bilo proti. Razlika je bila torej vsega dva glasova, glasovanje pa je potekalo tajno, zato ni mogoče ugotoviti, kako so glasovali posamezni evropski poslanci.
Tonin ob tem opozarja na zmedo pri glasovanju. Po njegovih besedah je bilo pri prvotnem glasovanju z dvigom rok videti, da večina podpira ohranitev njegove imunitete, nato pa je predsedujoči odredil še elektronsko glasovanje. Nekateri poslanci naj bi ob zapleteno oblikovanem predlogu razumeli, da z glasom proti nasprotujejo odvzemu imunitete, dejansko pa so glasovali proti njeni ohranitvi. Po Toninovih navedbah je kar osem poslancev pozneje formalno prijavilo, da njihov oddani glas ni ustrezal njihovi dejanski politični nameri.
Odbor je Tonina podprl, plenum pa odločil drugače
Nenavadno je predvsem, da je pristojni odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve pred tem sprejel nasprotno stališče. Julija je za odvzem imunitete glasovalo deset članov odbora, 13 jih je bilo proti, eden pa vzdržan. Odbor je zato parlamentu priporočil, naj Tonin imuniteto obdrži, pri čemer je Tonin poudarjal, da so bili v primeru prepoznani elementi političnega pregona.
Tudi politična razporeditev kaže na precej jasen razkol. Tonin je podporo iskal predvsem v EPP ter pri ECR, Patriotih za Evropo in ESN. Te skupine imajo skupaj 379 poslancev, medtem ko imajo S&D, Renew, Zeleni in Levica skupaj okoli 310. Končni izid 304 proti 306 je zato povsem skladen z možnostjo, da je večina levega in liberalnega dela parlamenta glasovala proti ohranitvi imunitete, del desnega bloka pa ni glasoval, je bil vzdržan ali pa se je, kot trdi Tonin, pri glasovanju zmotil. Zaradi tajnosti glasovanja tega ni mogoče dokazati, številke pa takšen razplet vsekakor dopuščajo.
Tonin v odzivu: v ozadju umazana igra slovenske radikalne levice
Okoli šeste zvečer se je z daljšim zapisom na X-u na razplet glasovanja odzval evropski poslanec Tonin.
Zapisal je, da je bil namen afere Knovs preprečiti oblikovanje desnosredinske vlade, postopke proti poslancem NSi pa označil za politični pregon: »Z zlorabo represivnih organov in tožilstva je globoka država začela politični pregon poslancev NSi.«
“Odbor JURI je po skrbnem pregledu dokumentacije to tudi potrdil in jasno povedal, da gre v aferi KNOVS za politični pregon,” je nadaljeval Tonin ter opozoril, da v skladu s pravili Evropskega parlamenta poslanec lahko obdrži imuniteto za dejanja pred nastopom mandata samo v primeru političnega pregona.
Zavrnitev imunitete na plenarnem glasovanju je pripisal zmedi in napačnemu razumevanju sklepa. Navedel je, da sta bila naknadno vložena že dva popravka glasovanja, zato naj bi večina poslancev dejansko podpirala mnenje odbora JURI.
Za razplet je okrivil tudi »brezkompromisno lobiranje slovenske radikalne levice«, ki je po njegovih besedah storila vse, “da bi prikrila svojo umazano igro”. kljub temu pa ocenil, da je sporočilo Evropskega parlamenta jasno: »Prepoznali so političen pregon četverice v primeru KNOVS.«
Afera KNOVS je imela en sam namen, ki pa je na srečo spodletel: preprečiti oblikovanje nove desnosredinske vlade. Z zlorabo represivnih organov in tožilstva je globoka država začela politični pregon poslancev NSi, ker smo v parlamentu zakonito opravljali svoje delo in razkrivali… pic.twitter.com/FVSqiGcXJn
— Matej Tonin (@MatejTonin) September 15, 2026
Zahtevo za odvzem imunitete je vložilo Specializirano državno tožilstvo zaradi nadzora Knovsa na policiji novembra 2023, ko so člani komisije preverjali morebitno prisluškovanje posameznikom, povezanim z afero Dars. Tožilstvo Toninu, Jerneju Vrtovcu, Janezu Žaklju in Jožefu Horvatu očita zlorabo uradnega položaja oziroma pravic. Tonin krivdo zavrača in napoveduje, da bo svojo nedolžnost dokazoval pred sodiščem.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki