Slovenija naj bi zaradi korupcije izgubljala 10 milijonov na dan, zakon za njen pregon pa je obstal v parlamentu

Parlamentarna pot zakona o SKOK-u, ene ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja in tudi dela koalicijske pogodbe, se je danes ustavila, še preden se je na odboru za pravosodje začela prava vsebinska razprava. Predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) je sejo prekinil, potem ko so Svoboda, SD in Levica zahtevale, da državni zbor še enkrat odloči, ali se sme tako obsežen zakon sprejemati po nujnem postopku.

Poglajen je potezo opozicije označil za zavlačevanje vzpostavitve učinkovitejšega boja proti korupciji. Po njegovih besedah opozicija prek poslovniških možnosti poskuša zaustavljati delo koalicije. Zavračajo tudi očitke, da bi zakon povečal politični vpliv na tožilstvo. Podobno stališče ima pravosodni minister Mihael Zupančič, ki vztraja, da je reforma nujna, ker Slovenija zaradi korupcije in organiziranega kriminala po njegovih navedbah dnevno izgublja okoli deset milijonov evrov BDP. Poslanec Demokratov Dejan Zakrajšek je šel še korak dlje in ocenil, da se opozicija boji odločnejšega boja proti korupciji.

Na drugi strani opozicija trdi, da ne nasprotuje ostrejšemu pregonu korupcije, temveč načinu, kako želi koalicija preurediti sistem. Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je opozorila na protislovje: vlada je zakon vložila že julija, obravnava pa se je začela šele septembra. Če bi bila zadeva res tako nujna, bi jo po njenem lahko obravnavali že poleti. Andreja Katič (SD) je izpostavila nejasnosti glede tega, kdo je zakon sploh pripravljal, Tina Brecelj (Levica) pa meni, da poslovniških razlogov za nujni postopek ni.

Toda današnji zaplet kaže, da se spor ne vrti več samo okoli hitrosti sprejemanja. V ozadju je precej večje vprašanje: ali bo SKOK dejansko okrepil pregon korupcije ali pa bo z reorganizacijo ustvaril nove zastoje in odprl več prostora za politični vpliv.

Zakaj je spor precej večji od vprašanja nujnega postopka

Predlog namreč ne prinaša zgolj novega imena za specializirano tožilstvo, ampak tudi novo specializirano kazensko sodišče za vso državo ter spremembe pri imenovanju in ocenjevanju tožilcev. Po vladnem dopolnilu bi minister po dokončnem mnenju Državnotožilskega sveta s kandidati opravil pogovor, pri svojem predlogu za imenovanje pa na mnenje sveta še vedno ne bi bil vezan.

Prav tu se fronta proti zakonu razširi tudi zunaj opozicije. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant sta danes pozvala k rednemu postopku. Orož opozarja, da bi lahko prenagljena reorganizacija namesto hitrejših postopkov povzročila pravno negotovost in nove zastoje, zlasti zaradi prenosa velikega števila zadev ter dodatne obremenitve Višjega sodišča v Mariboru. Bergantova pa opozarja tudi na možnost večjega političnega vpliva na delo tožilstva.

Koalicija medtem popravlja prvotni predlog. Vlada je danes soglašala z dopolnili, s katerimi naj bi upoštevala pripombe zakonodajno-pravne službe, vrhovnega sodišča in tožilstva, začetek uporabe zakona pa je prestavila s 1. januarja na 1. julij 2027. Toda jedro spora ostaja: ali Slovenija potrebuje hiter institucionalni rez, kot trdijo Poglajen, Zupančič in Demokrati, ali pa bi lahko hitenje pri eni najobčutljivejših reform pravosodja ustvarilo prav tiste težave, ki naj bi jih SKOK odpravil.

Naslednja poteza je zdaj v rokah državnega zbora, ki bo moral najprej odločiti o nujnem postopku. Šele nato se bo lahko začel resnični spopad o vsebini zakona.