Včeraj v času nedeljskega kosila, se je prvič sestala ekipa šestih politikov Svobode, ki po novem tvorijo t. i. vlado v senci. Seja je potekala javno in je trajala dobro uro in pol. V manjši dvorani hotela Mons je bil komajda zaseden kak sedež, ogledati pa se jo je dalo tudi preko interneta. Drugi dve opozicijski stranki sta vabilo v Golobovo vlado v senci zavrnili.
Pri vsebinski analizi seje smo si pomagali z umetno inteligenco. Naročili smo ji, naj oceni, koliko časa so politiki Svobode komentirali oziroma ocenjevali sedanje stanje, koliko namenili kritiki početja Janševe vlade, koliko časa so namenili lastnim rešitvam in koliko časa so govorili o vsem drugem. Prosili smo jo tudi za oceno tona razprave
Kratka ocena UI je naslednja: “prva seja je delovala predvsem kot politična obtožnica proti sedanji oblasti, dopolnjena z nekaj razmeroma konkretnimi alternativami, manj pa kot celovita predstavitev programa vlade v senci.”
Glede osnovnega tona razprave pa je UI dejala, da “je bil izrazito kritičen, opozicijski in konfrontacijski, občasno tudi napadalen oziroma polemičen. To še posebej velja za Golobove nastope.”
- Robert Golob – predsednik vlade v senci in začasni koordinator za zdravstvo
- Jure Leben – okolje, infrastruktura in energetika
- dr. Vinko Logaj – mladi, stanovanja in znanje
- Matej Grah – državotvorni resorji: notranje zadeve, javna uprava, pravosodje, red in varnost
- Klemen Boštjančič – gospodarstvo in javne finance
- Alenka Bratušek – starejši, socialna varnost in dolgotrajna oskrba
Prva seja Golobove vlade v senci je bila razdeljena na aktualne teme, nadzor ukrepov sedanje oblasti in razvojno razpravo. Največ časa so namenili kritiki Janševe vlade, predvsem zaradi interventnega zakona, rebalansa proračuna, šolske reforme, cen goriva in zunanje politike do Izraela.
Med konkretnimi predlogi so izpostavili hitrejšo pomoč kmetom ob suši, ukrepe za blažitev cen goriva, dostopnejša stanovanja ter brezplačne vozovnice za dijake in študente. Seja je bila javna, posamezna področja pa vodijo ministri v senci ob podpori strokovnih svetov, katerih večina članov za zdaj ostaja anonimna.
- zunanji politiki do Izraela,
- interventnem zakonu in referendumih,
- rebalansu proračuna,
- napovedani šolski reformi,
- cenah goriva,
- odnosu oblasti do ustavnega sodišča.
Največ konkretnih rešitev so ponudili pri:
- pomoči kmetom zaradi suše,
- znižanju cen goriva,
- organizaciji pregona korupcije,
- dostopnih stanovanjih za mlade,
- brezplačnem javnem prevozu za dijake in študente.
Uporabljena retorika in ton: “prevarantske koalicijske stranke”, “vladajoča klika”, “orožarska veselica” …
Kot smo zapisali v uvodu, je bil osnovni ton izrazito kritičen, tudi napadalen. Kot piše UI, to še posebej velja za Golobove nastope, v katerih je uporabljal izraze, kot so »vladajoča klika«, »prevarantske koalicijske stranke«, »izdaja države«, »politična policija«, »orožarska veselica« in »prijatelji in upniki«.
Pogosto se je uporabljala retorika ogroženosti: razkroj, uničenje, politična policija, mina, amerikanizacija zdravstva, politično podrejanje šolstva, izdaja države. To je razpravi dajalo mobilizacijski in kampanjski značaj, ocenjuje UI.
Najmočnejše kritike
Robert Golob je uporabljal daleč najostrejši jezik. Interventni zakon je povezoval z »zakonom o politični policiji«, koalicijo pa označil za »vladajočo kliko«. Pri šolski reformi je dejal:
»Točno ta ukrep kaže, koliko jim je mar za navadne ljudi. Popolnoma nič.«
Vladajočim je očital, da jih pri šolstvu zanimata predvsem politični nadzor in privatizacija sistema. Pri cenah goriva je govoril o »sprevrženi logiki Janševe vlade« ter trdil, da je vlada poskrbela za »svoje prijatelje in svoje upnike«.
Najostrejši je bil pri zunanji politiki:
»Čestitke, ki jih ta vlada prejema za zunanjo politiko, prihajajo s strani vojnih zločincev.«
Hkrati seja ni bila zgolj kritizerska. Pomemben del je bil vsebinski in problemsko usmerjen, predvsem pri suši, proračunu, korupciji, gorivih in stanovanjski politiki. Najbolj strokovno in analitično je delovala razprava o rebalansu, najbolj programsko pa predstavitev stanovanjske politike in pomoči ob suši, ocenjuje UI.
V izogib očitkov o subjektivnosti ocen ter seveda zaradi človeške omejenosti pri tovrstnih analizah sem tehnokratski pregled prve seje Golobove prve vlade v senci prepustil ChatGPT programu. Kaj pa pri tem opazi človeško oko, kar umetna pamet spregleda?
Najprej, da je Golob prvo sejo svoje ekipe, odkar se je s sonca prestavil v senco, sklical na nedeljo, v času, ki je pri marsikomu rezerviran za družinsko kosilo, kateremu sledi prijetno skupno popoldne, sploh ob sončnih dnevih kot je bil včerajšnji. Tina Gaber in družinski člani Golobovih sodelavcev so tokrat kosili sami, pa tudi kakšen izlet v naravo je bržkone odpadel.
Po svoje nenavadno, saj je bil eden redkih konsenzov med levimi in desnimi v tej državi dosežen in referendumsko potrjen, da je nedelja rezervirana za dom in družino tudi za ceno zaprtja trgovskih centrov. In zdaj Golob, ki iz minulega mandata ni znan po strahoviti delovni vnemi med (podaljšanimi) vikendi, ljudi goni v službo na nedeljo. Morda je bila to zgolj “administrativna napaka”, ko je, po domače “bleknil” datum 13. september in ni pogledal na koledar, na kateri dan pade. Morda pa kot levo-liberalec nedelje ne spoštuje na način, kot to izhaja iz njenega imena in se hkrati ne zaveda simbolnega sporočila, ki ga s tem daje. Kakorkoli že, prazna dvorana javno dostopne seje kaže, da te “vrednote” ne deli z ravno veliko svojimi volivci.
Nadalje,
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki