Avstrija hidžab deklicam prepoveduje, London ga financira: ko toleranca začne razjedati lastna pravila

Avstrija je z novim šolskim letom prepovedala islamske naglavne rute dekletom do 14. leta. Ob kršitvah sledijo najprej pogovori z dekletom in starši, nato globe od 150 do 800 evrov. Zakon so poleg FPÖ podprle tudi ÖVP, SPÖ in NEOS, proti so bili le Zeleni. Vlada ukrep utemeljuje z zaščito deklic pred verskim, družinskim in socialnim pritiskom.

Skoraj istočasno je v Londonu izbruhnila nasprotna polemika, ki je sprožila burne odzive na socialnih omrežjih. Barnet Hill Academy je 1. septembra postala javno financirana verska osnovna šola, kjer beli hidžab od tretjega razreda dalje ostaja del pričakovanega kodeksa za muslimanske deklice. Po kritikah je šola pojasnila, da za nemuslimanske učenke ni obvezen. Bistvo zato ni le kos oblačila, ampak vprašanje meje med strpnostjo in vzporednimi pravili ter koliko resnične avtonomije ima sedemletnica, ko njena verska pravila in pričakovanja določajo odrasli.

Why does a seven year old girl need to cover her hair? Who is lusting after it? https://t.co/Ww3C2oIQI4

— Aja ♀️🇬🇧 (@AjaTheEmpress) September 3, 2026

No state funded, tax payer funded school, should be forcing girls to wear Hijabs.

Disgusting.

— Adam Brooks AKA EssexPR 🇬🇧 (@EssexPR) September 3, 2026

A Labour-run London council has been confronted with “deep concerns” over the signing off of a school forcing female pupils to wear hijabs!

Barnet Hill Academy, an independent Islamic faith school, requires girls from the age of seven to wear hijabs and will become state-funded… pic.twitter.com/EBO8Ys1pgF

— Tommy Robinson 🇬🇧 (@TRobinsonNewEra) September 3, 2026

Evropa vse pogosteje zahteva skupna pravila

Avstrija ni osamljena. Francija od leta 2004 v javnih šolah prepoveduje očitne verske simbole, leta 2023 tudi abajo, islamsko versko haljo. Belgija, Bolgarija, Danska in Švica so prepovedale zakrivanje obraza v javnosti, Nizozemska pa v šolah, bolnišnicah, državnih ustanovah in prometu, podobno je letos ukrepala Portugalska.

Večina torej ne prepoveduje hidžaba, ampak popolno zakritje obraza. Francija ima tudi merljive posledice. Prvo leto je bilo 639 spornih primerov, 496 učencev je simbol umaknilo, 47 jih je bilo izključenih, 71 pa je nadaljevalo šolanje na daljavo. Zabeleženih je bilo 28 sodnih sporov, prvih devet odločitev pa je izključitve potrdilo.

Svoboda veroizpovedi po evropskem pravu in sodbah v primeru islamskih oblačil ni absolutna. Drugi odstavek 9. člena Evropske konvencije dopušča omejitve, če so zakonite, zasledujejo legitimen cilj ter so nujne in sorazmerne. ESČP je leta 2005 v zadevi Leyla Şahin proti Turčiji dopustilo univerzitetno prepoved hidžaba, leta 2014 v primeru S.A.S. proti Franciji prepoved popolnega zakrivanja obraza, podobno pa leta 2017 v belgijskih zadevah Belcacemi in Oussar ter Dakir. Leta 2024 je zavrnilo tudi pritožbo v primeru Mikyas proti Belgiji, francoski državni svet pa je potrdil prepoved abaj v javnih šolah. Verska svoboda torej ne izključuje sorazmernih omejitev.

Hidžab in nikab omejujejo tudi muslimanske države

Da ne gre za  gonjo »grdega, belega kolonialnega zahoda« proti “ubogim” muslimanom, kažejo tudi muslimanske države in pokrajine. Na Kosovu javne šole omejujejo verska oblačila, kampanja za odpravo prepovedi je leta 2022 v desetih dneh zbrala več kot 20.000 podpisov, a brez uspeha. Azerbajdžan je leta 2010 prepovedal hidžab v šolah, kar je sprožilo proteste, aretacije in večtisočglavo zborovanje v Nardaranu, a je oblast ostala neomajna. V Kazahstanu leta 2022 zaradi pravil uniforme v šolo ni smelo 264 deklet s hidžabom, leto pozneje pa več kot 150 deklet v regiji Atyrau ni obiskovalo pouka, ker niso hotele upoštevati novo sprejetih pravil. Leta 2025 je država dodatno prepovedala zakrivanje obraza v javnosti.

Tadžikistan, kjer je okoli 90 odstotkov prebivalstva muslimanov in ki je v devetdesetih prestal krvavo državljansko vojno z močnim islamističnim elementom, je šel še dlje. Leta 2024 je omejil oblačila, ki jih oblast označuje za »tuja nacionalni kulturi«, tudi nekatera islamska pokrivala. USCIRF je poročal, da ženskam zaradi »netadžiškega« pokrivanja niso dovolili v bolnišnice, moške z bradami pa so pridržali ali silili k britju. Gre za avtoritaren model, ki pa kaže, da omejitve niso nujno zahodna posebnost. Tunizija je leta 2019 po terorističnih napadih prepovedala zakrivanje obraza v javnih ustanovah, Maroko pa leta 2017 prodajo in uvoz burk.

Nasprotno pa Turčija kaže, da lahko pretirana sekularna represija hidžab spremeni v politični simbol upora, ki je bil voda na mlin nacionalno konservativni islamski opciji pod vodstvom AKP in Erdogana. Zgolj palica ne pomaga, nekritično sprejemanje v imenu multikulturnosti pa je še bolj pogubno.

Ko strpnost postane dvojno merilo

Prav tu ima del zahodnoevropske levice problem. V želji zaščititi manjšine včasih zabriše mejo med zaščito posameznika in nekritičnim sprejemanjem praks njegove skupnosti. Če bi evropska verska skupnost sedemletnicam predpisovala posebno pokrivalo, bi govorili o patriarhalnem pritisku; pri islamskem okolju se razprava pogosto spremeni v vprašanje identitete.

Francija ponuja skoraj karikaturo tega pojava: po predlogu Marine Le Pen so si nekatere nemuslimanke in celo moški simbolično nadeli hidžab. Toda medtem ko ta na Zahodu postaja feministični simbol, Iran z nadzorom in grožnjami uveljavlja njegovo obvezno nošnjo. USCIRF je leta 2025 poročal o več kot 50.000 policistih s telesnimi kamerami, kazni za kršiteljice pa so od denarnih kazni do pripora ali celo bičanja. Na to dvoličnost se pogosto opozarja tudi na socialnih omrežjih.

Hidžab je postal levičarski feminističen !

Levičarke, ki niso muslimanke, napovedujejo, da bodo nosile islamsko pokrivalo kot bizaren protest proti referendumu o priseljevanje, državljanstvo in azilu, ki ga predlaga Marine Le Pen. pic.twitter.com/YCRhT7IPGc

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) September 5, 2026

🇫🇷🧕 INFO | FRANCE : DES FEMMES SE VOILENT SYMBOLIQUEMENT EN SOUTIEN AUX MUSULMANES

Après la proposition du RN visant à interdire le port du voile dans l’espace public, plusieurs femmes non voilées ont choisi de porter symboliquement un voile, en signe de soutien aux femmes… pic.twitter.com/001O0d9y7v

— Focus (@FocusMedia_Fr) September 3, 2026

Francosko javno mnenje je precej dlje od aktivistične scene. Raziskava Ifop-Fiducial iz maja 2025 je pokazala, da prepoved hidžaba v javnosti za dekleta, mlajša od 15 let, podpira 71 odstotkov Francozov, med simpatizerji Renaissance 75, RN 74, LFI pa le 35 odstotkov. Dobronamerna empatija lahko tako zdrsne v nekritično zaščito tujega kulturnega vzorca ob hkratnem sumničenju evropskih norm, od enakopravnosti spolov do skupnih pravil javnega prostora.