Volivci s priseljenskim ozadjem nagnili Švedsko na levo

Po včeraj zaključenih parlamentarnih volitvah švedski parlamentarni volilni zemljevid razkriva izrazito politično ločnico. Medtem ko je v večjem delu države nekoliko več podpore zbrala sedanja desnosredinska oblast, so rdeče-zelenemu bloku odločilno prednost zagotovila velika mesta in predmestja z visokim deležem prebivalcev priseljenskega izvora.

Po doslej preštetih glasovih ima opozicijski blok nekdanje premierke Magdalene Andersson 176 sedežev, stranke sedanje vlade premierja Ulfa Kristerssona pa 173. Končni izid še ni potrjen, saj bodo v sredo prešteli pozno prispele in glasove iz tujine. Razlika med blokoma je tako majhna, da lahko izid pojasnijo že posamezne skupine volivcev. Ena najbolj izstopajočih so volivci z neevropskim priseljenskim ozadjem.

Sedem od desetih volilcev s priseljenskimi koreninami je glasovalo za levico

Po izhodni raziskavi švedske javne televizije SVT je za rdeče-zelene stranke glasovalo približno 70 odstotkov volivcev, ki so sami ali pa je vsaj eden od njihovih staršev odraščal zunaj Evrope.

Največ, 38 odstotkov, jih je podprlo Socialdemokrate. Še 21 odstotkov jih je glasovalo za Levo stranko, sedem odstotkov pa za Zelene. Skupaj so te tri stranke prejele 66 odstotkov glasov; z dodatnimi štirimi odstotki za stranko Centra je opozicijski blok dosegel približno 70 odstotkov.

Med strankami desnega bloka so zmerni konservativci dobili 12 odstotkov, Švedski demokrati deset, Krščanski demokrati tri in Liberalci dva odstotka. Podatki temeljijo na izhodni raziskavi, zato niso dejanski popis vseh oddanih glasov.

Omenjena skupina naj bi danes predstavljala približno 13 odstotkov oziroma okoli milijon švedskih volilnih upravičencev. Leta 2002 jih je bilo po ocenah le nekaj več kot tri odstotke.

V najbolj priseljenskih predmestjih tudi več kot 90 odstotkov za levico

Še nazornejši so dejanski rezultati iz volilnih okrajev. V štiridesetih območjih z največjimi socialnimi težavami je podpora rdeče-zelenemu bloku zrasla s 67 na 81 odstotkov. V stockholmskem Rinkebyju je levica zbrala 93 odstotkov, v malmöjskem Rosengårdu 90, v Tensti pa 89 odstotkov glasov.

Največji skok je dosegla Leva stranka. V Rinkebyju in Tensti jo je podprl približno vsak drugi volivec, ponekod pa je celo prehitela Socialdemokrate.

Izračun na podlagi preliminarnih rezultatov kaže še zanimivejšo sliko: če bi iz seštevka izločili štirideset najbolj socialno izpostavljenih območij, bi desni vladni blok vodil za približno 0,3 odstotne točke. Z njimi vred pa rdeče-zeleni vodijo za približno 0,4 točke. To seveda ni dokaz, da je mogoče rezultat pripisati samo eni skupini, je pa močan pokazatelj, kje je levica ustvarila svojo odločilno prednost.

Volitve so prinesle tudi paradoks. Socialdemokrati so dosegli svoj najslabši rezultat po letu 1908, vendar bi se lahko njihova predsednica kljub temu vrnila na premierski položaj. Medtem so proti priseljevanju usmerjeni Švedski demokrati izgubili približno tri odstotne točke in zdrsnili na tretje mesto.