Šef Nata verjame Janši, toda v kaj bo do konca leta šlo dodatnih 300 milijonov evrov?

Še pred nekaj meseci je generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte Slovenijo opozarjal, da s prenizkimi obrambnimi izdatki spodkopava kolektivno varnost zavezništva. Po današnjem srečanju z Janezom Janšo v Bruslju je govoril povsem drugače.

Janša ga je z napovedanim povečanjem obrambnega proračuna in potjo do 3,5 odstotka BDP očitno prepričal. Toda medtem ko je Slovenija pri Natu dobila politično potrditev, doma še vedno ni jasnega odgovora, za kaj bo porabila skoraj 300 milijonov dodatnih evrov.

»Slovenija je že bila zanesljiva zaveznica, vendar smo imeli nekaj težav pri obrambnih izdatkih. Zdaj obstaja jasna zaveza ne le dvema odstotkoma, temveč tudi verodostojni poti do 3,5 odstotka, ki mora biti dosežena najpozneje leta 2035. Odgovor je torej da.« Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte po današnjem srečanju z Janezom Janšo odgovoril na vprašanje STA, ali ga je slovenski premier prepričal, da bo Slovenija denar tokrat res namenila temeljnim obrambnim izdatkom. Odgovor je bil kratek, toda za slovensko vlado politično zelo pomemben. 

Rutte je javno sprejel Janševo zagotovilo, da bo Slovenija izpolnjevala zaveze po Natovi metodologiji, ne zgolj po svojem širšem razumevanju obrambnih in varnostnih izdatkov. Generalni sekretar je Slovenijo sicer opisal kot cenjeno članico, ki prispeva vojake v Natove sile v Latviji in na Slovaškem, sodeluje v misiji Kfor na Kosovu ter pomaga pri zagotavljanju stabilnosti Bosne in Hercegovine.

Izpostavil je tudi slovensko pomoč Ukrajini. Slovenija je po njegovih besedah leta 2025 namenila več kot 60 milijonov evrov varnostne pomoči, sodeluje v pobudi PURL za nabavo ameriške opreme ter v češki pobudi za dobavo topniškega streliva. Janša je dodatnih 50 milijonov dolarjev za pobudo napovedal tudi na julijskem vrhu Nata v Ankari.

Janša, ki se je Rutteju zahvalil za vodstvo in za gostoljubnost je dejal, da Slovenija obrambnih izdatkov ne povečuje zato, da bi zadovoljila Nato. »Obrambe ne potrebujemo zaradi Nata, ampak zaradi nas. Zaradi Nata je ta izdatek manjši.«

Po njegovih besedah si majhna država sama, tudi če bi za obrambo namenila ves proračun, ne bi mogla zagotoviti enake stopnje varnosti, kot jo zagotavlja kolektivna obramba.

Od zadnjega mesta do 2,03 odstotka

Po Natovi junijski oceni naj bi Slovenija leta 2026 za temeljne obrambne izdatke namenila le 1,61 odstotka BDP. Bila je edina med prikazanimi članicami pod takratno mejo dveh odstotkov.

Predlog rebalansa finančni načrt ministrstva za obrambo zvišuje z 1,416 milijarde na 1,713 milijarde evrov. To je 296,2 milijona evrov oziroma 20,9 odstotka več od prvotno sprejetega proračuna. Slovenija bo s tem letos za temeljne obrambne izdatke namenila približno 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP, kar pomeni dodatnih 296 milijonov evrov.

Graf uporablja Natovo oceno za leto 2026, pripravljeno pred slovenskim rebalansom. Nova slovenska številka 2,03 odstotka je ocena vlade po predlogu rebalansa, zato podatka ne predstavljata istega presečnega trenutka.

Janša: Največja težava Slovenske vojske niso le oklepniki

V kaj bi lahko šlo dodatnih 296 milijonov?

Vojna v Ukrajini po Ruttejevih besedah ni odpravila potrebe po tradicionalnih vojaških zmogljivostih. Pokazala je, da države potrebujejo oboje: ljudi in veliko klasično opremo, vključno z oklepniki, tanki in letali, ter nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, brezpilotni letalniki in sistemi za obrambo pred droni.

Za Slovenijo zahteva po srednji bataljonski bojni skupini zato ostaja. Spremeniti pa se utegne kombinacija opreme, s katero bo enota delovala.

6. Vozila, infrastruktura in človeške zmogljivosti

Dobava vojaških tovornjakov Rheinmetall MAN HX 8×8 že poteka na podlagi obstoječe pogodbe. Med potencialnimi prejemniki dodatnega denarja so še vojašnice, skladišča, strelišča, vzdrževalne zmogljivosti in letališče Cerklje.

Janševa izpostavitev ljudi pa pomeni, da bo morala vlada del dodatnega denarja verjetno usmeriti tudi v pridobivanje in zadržanje pripadnikov, njihove prejemke, usposabljanje ter osebno opremo.