Zaušnica Sloveniji in Sajovicu od zaveznikov: NATO ni Jugoslavija, kjer bi se lahko izmišljevali in lagali

Da imajo slovenska obrambna vlaganja sumljivo ozadje in namene, ni  skrivnost niti doma niti med zavezniki. Kopica afer, neizpolnjenih zavez, prelomljenih obljub in dvom vzbujajočih poslovnih odločitev nam je dodobra utrdila sloves zaupanja nevredne partnerke.

Pred časom je sicer predsednik vlade v odhodu Robert Golob obljubil dvig obrambnih izdatkov na 5 % BDP, vendar je v isti sapi povedal, da bo pod odejo teh izdatkov skril premnoge civilne investicije, predvsem izgradnjo cest, železnic, bolnišnic, itd. V resnici gre pri novih smernicah tudi za vlaganje v odpornost, vendar že od začetka prevladuje občutek, da si slovenski oblastniki pojem obrambnih investicij razlagajo preveč na široko.

To se je tudi izkazalo v praksi, in obrambni minister v odhodu Borut Sajovic je bil med obiskom v Bruslju zato deležen kritik: čeprav je Slovenija po lastnih navedbah prijavila obrambna vlaganja v višini 2,04 %, NATO meni, da zadanih dveh odstotkov v resnici ni dosegla, temveč zgolj 1,6 %.

Tokrat za vas razkrivamo vidike zgodbe, ki v ostalih medijih ostajajo zamolčani. Kaj smo zapravili z laganjem, in ali nas čakajo sankcije? Ozadje manevrov Golobove vlade pojasnjuje nekdanji obrambni minister Matej Tonin.

Kaj so in kaj niso obrambni izdatki

Zgodba ima dolgo brado in se vleče tako rekoč skozi celotno obdobje našega članstva v zavezništvu. Tudi prejšnje vlade so bile tarče kritik glede nezadostnih vlaganj in nezadostne pripravljenosti vojske, Golob pa je želel ubiti dve muhi na en mah: zaveznikom obljubiti zahtevano zvišanje, pred svojimi protivojaško nastrojenimi podporniki pa ostati tisti, ki kljub obljubam še vedno ne vlaga preveč neposredno v vojsko.

Sicer drži, da se v novih obrambnih smernicah Zahoda obramba gleda precej širše od zgolj vojaške dimenzije, in mnogo se govori o dvojni uporabi. A kot smo že razložili, gre za primarno vojaške projekte (izvedene tudi v civilnem sektorju, kot recimo raziskave in razvoj), ki imajo lahko civilno implikacijo.

Iz obrambnega proračuna se tako ne morejo financirati prvenstveno civilne ceste ali bolnišnice, ki jih lahko v primeru krize uporablja tudi vojska.

Kako je Sajovic “pošolal” NATO

V tej luči NATO ni najbolj zadovoljen s Slovenijo, saj je od prijavljenih 1,438 milijarde € okoli 330 milijonov namenila za projekte, bojda infrastrukturne, ki ne ustrezajo obrambnim postavkam. S tem je znesek padel pod dva odstotka BDP, a minister Sajovic se s tem ne strinja.

Skrivnosti tajne depeše: za Sajovica je vse relativno

Tonin: “NATO ni Jugoslavija”

Za mnenje smo povprašali nekdanjega obrambnega ministra, sedaj evropskega poslanca iz vrst NSi Mateja Tonina. Do tovrstnih manevrov je izjemno kritičen. Pravi, da NATO ni Jugoslavija, kjer bi se lahko izmišljevali in lagali, ter da ima zavezništvo zelo stroga pravila glede obrambnih izdatkov.

Tonin pravi, da države te izdatke vsako leto prijavijo, ter utemeljijo, za kaj točno je bil denar porabljen. “Če pogledate dokumente, je bilo za letošnje leto predvidenih 1,6 % BDP za obrambne izdatke,” pove in pojasni politični trik Golobove vlade: iz proračuna za infrastrukturo so vzeli denar za ceste in železnice, ga pripisali k obrambnemu proračunu in se pretvarjali, da povečujejo vlaganja v obrambo.

Ni potrebno posebno poudarjati, da bi obrambna sfera z vojsko na čelu ob takih potezah ostala na suhem. Volk bi bil sit, koza pa ne bi bila več cela.

Za tovrstno mešetarjenje se vse vrti okoli tako imenovane odpornosti, pod katero je možno upravičiti skorajda vsako investicijo kot “odpornostno” namesto obrambno. “Celo MORS so hoteli preimenovati v Ministrstvo za odpornost, a je potem Sajovic to preprečil,” razkrije Tonin in poudari, da NATO ne naseda takšnim trikom, kot si jih je zamislila Golobova vlada.

“Naši so lagali”

Vse to ima posledice: NATO sicer ne pozna sankcij po vzoru EU, a kot pojasnjuje nekdanji minister, gre v prvi vrsti za škodo mednarodnemu ugledu in moči Slovenije, saj smo se izkazali za zaupanja nevrednega zaveznika. Posledično ne moremo kadrovati svojih ljudi na visoke mednarodne položaje, in Slovenija tako zapravlja vpliv, ki bi si ga lahko pridobila.

Obstajajo pa tudi drugi vzvodi: “Trump je šel celo tako daleč, da je zagrozil, da za Španijo ne bodo upoštevali aktivacije 5. člena,” pojasnjuje Tonin in dodaja: “A Španci so jasno povedali, da ne bodo dajali toliko za vojsko, naši pa so lagali in se pretvarjali.”

Varnejša prihodnost pod naslednjo vlado?

“Desna opcija je bila obrambi vedno prijaznejša,” Tonin odgovarja na vprašanje o prihodnosti, zato pričakuje bolj pozitiven odnos do zavezništva.

Prva naloga prihodnjega obrambnega ministra bi moral biti dvig izdatkov za 0,4 % BDP, da dosežemo obljubljena 2 %. Ob tem je potrebno povedati, da to izhaja iz zatečenega stanja za letošnje leto, in bi ob tej potezi za leto 2027 zadostili obljubam.

Še ena poteza pa bi bila menjava veleposlanika pri Natu (Andrej Benedejčič), ki je bil v omenjena zavajanja vpleten, zaključuje Tonin.