“Če želimo govoriti o resnični evropski obrambni pripravljenosti, potem moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko sodelovala tudi manjša podjetja, inovatorji in evropska industrija. Močna Evropa ne bo nastala iz več papirjev, ampak iz več zmogljivosti, več znanja in več proizvodnje v Evropi,” je povedal evropski poslanec iz vrst NSi Matej Tonin.
Pristojni skupni odbor Evropskega parlamenta je namreč prejšnji teden z veliko večino (119 glasov za, 11 proti in en vzdržan) potrdil stališče Parlamenta o paketu Defence Omnibus V, ki naj bi poenostavil postopke, zmanjšal birokracijo in pospešil obrambne naložbe v Evropski uniji.
Bomo bolj pripravljeni na grožnje?
Gre za nadaljevanje političnega dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom. Končno sprejetje paketa se pričakuje na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, Tonin pa je sodeloval pri pripravi dela dosjeja.
Kot pravi, je bil v pogajanjih dosežen pomemben vsebinski napredek. “Dosegli smo rešitve, ki krepijo evropsko obrambno industrijo in ohranjajo ravnotežje med interesi držav članic, industrije in evropskih institucij. Pomembno je, da v ospredje postavljamo kakovost, odličnost in dejansko pripravljenost na sodobne varnostne grožnje,” je dejal.
Manj papirjev, več proizvodnje
O birokratskih ovirah in rivalstvu med državami in podjetji smo že večkrat pisali. A določene stvari se pri vrhu vendarle premikajo. Kj bodo sprejete spremembe prinesle v praksi?
1. Hitrejši razvoj obrambnih projektov
Če podjetje razvija opremo za vojsko, na primer komunikacijski sistem, dron, senzorje ali zaščitno opremo, naj bi do dovoljenj, razpisov in evropskih sredstev prišlo hitreje.
2. Lažje sodelovanje podjetij iz različnih držav EU
Če slovensko podjetje sodeluje z nemškim, francoskim ali poljskim partnerjem, naj bi bil prenos obrambnih proizvodov in komponent znotraj EU manj zapleten.
3. Več možnosti za manjša podjetja
Manjša in srednja podjetja pogosto nimajo ogromnih pravnih in administrativnih ekip. Z manj papirji in bolj jasnimi pravili lahko lažje pridejo do evropskih projektov.
4. Več poudarka na kakovosti
Projekti naj ne bi bili ocenjeni samo po formalnih pogojih, ampak tudi po tem, ali so tehnično kakovostni, odlični in uporabni za realne varnostne grožnje.
5. Več prožnosti pri dvojni rabi
Pri sredstvih, kot so na primer komunikacije, logistika, senzorika, satelitski sistemi, umetna inteligenca ali zaščitna oprema. Nova pravila naj bi omogočila lažje prilagajanje takšnih proizvodnih linij obrambnim potrebam.
6. Hitrejša evropska obrambna proizvodnja
Glavni politični cilj je, da Evropa ne ostane samo pri strateških dokumentih, ampak dejansko poveča zmogljivosti na področju proizvodnje, tehnologije, evropskih dobavnih verig in manj odvisnosti od zunanjih akterjev.
Zgoraj zapisane besede zvenijo suhoparno in marsikomu ne pomenijo kaj dosti, a so za našo varnost bistvene. Evropo duši po eni strani nezmožnost sodelovanja med podjetji in vpeljave inovacij v obrambno – varnostni sistem zaradi velikanskih birokratskih bremenitev, po drugi strani pa projekti propadajo, ker podjetja in države sodelovanja nočejo, kot se je zgodilo s projektom FCAS med Dassaultom in Airbusom.
Ironično so se birokratske ovire in zakulisna preigravanja odločili presekati v Bruslju. Da se tam zgoraj zavedajo resnosti problematike, kaže tudi izid glasovanja na pristojnem odboru, kjer je predlog dobil enormno podporo. To lahko vidimo kot prve in verjetno odločilne zakonodajne in institucionalne korake k izgradnji evropskega obrambno – varnostnega sistema.
A ne le nadaljnji koraki, potrebno bo sprožiti snežno kepo, da bomo Evropejci na bistvenih področjih, kjer pri dolgoročnem zagotavljanju varnosti in stabilnosti zaostajamo za konkurenti (in zavezniki), to razliko nadoknadili.
Potrebno bo enotno strateško planiranje, razvoj sistemov in njihova uvedba. Čeprav je Evropa že marsikaj zamudila, ali pa ravno zato, ker je vrag skoraj že vzel šalo se zdi, da se med pristojnimi širi zavest, da je varnost naša skupna dobrina. Pozno je že. Ni pa prepozno.
Komentirajo lahko naročniki