Rekorden porast spolno prenosljivih bolezni: kaj se dogaja po Evropi in pri nas?

Spolno prenosljive okužbe po vsej Evropi dosegajo rekordne ravni, kažejo podatki, ki jih je maja 2026 objavil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Izpostavili so, so nujno potrebni ciljani ukrepi za zajezitev prenosa in preprečevanje dolgoročnih posledic teh bolezni, vključno z neplodnostjo. V Sloveniji ni nič bolje …

Več kot 300-odstotni porast v desetletju

Število primerov gonoreje je leta 2024 doseglo 106.331, kar je 303-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015. Število primerov sifilisa se je povečalo na 45.577, kar je več kot dvakrat več kot desetletje prej. Klamidija pa je z 213.443 primeri najpogosteje prijavljena spolno prenosljiva okužba. Poleg tega narašča tudi število primerov nekaterih drugih, manj poznanih spolno prenosljivih bolezni. Med državami z največjo pojavnostjo prednjači Španija.

Tudi Slovenija sledi evropskemu trendu. V letu 2024 je bilo pri nas prijavljenih 1.446 primerov spolno prenesenih okužb (brez okužb s HIV, hepatitisom B in C). Število prijavljenih primerov sifilisa je doseglo rekordnih 104; za primerjavo, leta 2020 jih je bilo le 31. Klamidijska okužba ostaja najpogostejša bakterijska SPO s 493 primeri, kar je največ v zadnjem desetletju, genitalne bradavice pa so bile s 348 primeri najpogosteje prijavljena virusna okužba, kar je za 32 odstotkov več kot leta 2023.

Posebej zgovoren je podatek o gonoreji: čeprav je bilo leta 2024 prijavljenih 194 primerov, kar je 15 odstotkov manj kot leto prej, je to še vedno približno trikrat več kot pred desetimi leti, porast pa je opazen tako pri moških kot pri ženskah.

Na NIJZ ocenjujejo, da je dejansko število primerov SPO v Sloveniji precej višje, saj veliko okužb ni uradno prijavljenih.

Kaj so razlogi?

Strokovnjaki ECDC med razlogi navajajo povečanje testiranja v določenih skupinah, zmanjšanje uporabe kondomov in povečanje števila spolnih partnerjev ter pojava več partnerjev hkrati.

Slovenija je v odgovor na podatke junija začela kampanjo za promocijo uporabe kondoma. Nekatere države, denimo Združeno kraljestvo, se problema lotevajo z uvedbo cepljenja (proti gonoreji).

Mojca Matičič, ki vodi ambulantno službo za spolno prenosljive bolezni v UKC Ljubljana, je za Deutsche Welle dejala, da je stigmatizacija spolno prenosljivih bolezni eden najpomembnejših razlogov, zakaj ljudje ne gredo k zdravniku in ne poiščejo pomoči.

Med dejavniki, ki povečujejo tveganje za prenos spolno prenosljivih bolezni, je navedla še “kemični seks” ter spolne odnose na priložnostnih srečanjih, spodbujenih prek aplikacij za zmenke, kjer je povečano tveganje za prenos spolno prenosljivih okužbe.

Matičičeva varen seks brez uporabe kondoma opredeljuje kot spolni odnos med dvema stalnima, neokuženima in monogamnima partnerjema brez uporabe kondoma. V vseh drugih primerih naj partnerji uporabljajo kondom, je dejala. Poudarila je tudi pomen testiranje na spolno prenosljive okužbe po nezaščitenem spolnem odnosu z novim partnerjem, še posebej ob pojavu simptomov kot so bolečine pri lulanju, izcedek, izpuščaj okoli genitalij in/ali ust.

Možni hudi zapleti

»Če se te okužbe ne zdravijo, lahko povzročijo hude zaplete, kot so kronična bolečina in neplodnost, v primeru sifilisa pa tudi težave s srcem ali živčnim sistemom. Najbolj zaskrbljujoče je, da smo med letoma 2023 in 2024 skoraj podvojili število prirojenih sifilisov, pri katerih se okužbe prenesejo neposredno na novorojenčke, kar lahko povzroči vseživljenjske zaplete,« je v sporočilu za javnost dejal Bruno Ciancio, vodja enote ECDC za neposredno prenosljive bolezni in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem .

»Zaščita spolnega zdravja ostaja preprosta. Z novimi ali več partnerji uporabljajte kondome in se testirajte, če imate simptome, kot so bolečina, izcedek ali razjeda,« je dodal.

Najbolj prizadete skupine

Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, ostajajo najbolj prizadeta skupina z največjim dolgoročnim porastom gonoreje in sifilisa. Med heteroseksualnimi osebami narašča število primerov sofilisa, posebej med ženskami v rodni dobi. Posledica tega je skoraj podvojitev primerov prirojenega sifilisa – v zadnjem desetletju se je število primerov prirojenega sifilisa povečalo za 243 %. Takšen prenos bolezni z nosečnoce na otroka je posebej zaskrbljujoč, ker lahko vodi do spontanega splava, mrtvorojenosti ali trajnih posledic za zdravje novorojenčka.

Mnogokrat nediagnosticirane in nezdravljene

Spolno prenosljive bolezni so problematične tudi zato, ker mnoge ostanejo neopažene in nezdravljene, a odgovorne za pomemben delež težav s plodnostjo, ki se diagnosticirajo šele leta kasneje. Študija, objavljena v reviji Scientific Reports, ugotavlja, da se je število primerov neplodnosti, ki jo je mogoče pripisati klamidiji, gonoreji in materinski sepsi povečalo z 11,2 milijona leta 1991 na 19,1 milijona leta 2021, v naslednjih letih pa je bilo že tedaj predvideno povečevanje tovrstne neplodnosti.

Spolno prenosljive bolezni namreč v primeru, da niso odkrite in zdravljene pravočasno, lahko pri ženskah povzročijo medenično vneno bolezen, poškodbe jajcevodov, vnetje medeničnih organov in zaplete v nosečnosti, v mnogih primerih tudi neplodnost. Eden glavnih izzivov pri tem pa je, da so te okužbe večinoma asimptomatske in povzročajo le blage, nespecifične simptome, zaradi česr so bolezni kasneje diagnosticirane, tveganje za zaplete na področju ženske plodnosti pa večje.

Spolno prenosljive okužbe vplivajo tudi na moško plodnost

Pri moških bolezni, kot sta gonoreja in klamidija, lahko povzročijo epididimitis ali obstrukcijo semenskih kanalov, kar vodi do zmanjšanega števila semenčic ali  popolne odsotnosti semenčic v ejakulatu. Poleg tega lahko vplivajo na gibljivost spermijev, morfologijo in celovitostjo DNK, ki jih ti prenašajo. Vse to tako vpliva na sposobnost oploditve in kakovost zarodkov.

Ključna zgodnja diagnoza in zdravljenje

Večino spolno prenosljivih okužb je mogoče uspešno zdraviti, če so odkrite zgodaj. Pravočasna diagnoza, ustrezno zdravljenje in nadaljnje testiranje za potrditev izkoreninjenja lahko preprečijo dolgoročno škodo, zato je ključno, da ljudje ne podcenjujejo blažjih simptomov in tudi če simptomov ne zaznajo, ne izključijo tveganja.