Bi šli na zmenek z nekom, ki voli drugače? Slovenci na Redditu razkrili, zakaj imamo v spalnicah težave

Na prvi pogled se zdi, da živimo v najbolj seksualiziranem obdobju doslej. Spolnost je prisotna v oglasih, na družbenih omrežjih, v glasbenih videih, filmih in televizijskih serijah. Toda hkrati številne raziskave kažejo, da imajo ljudje – predvsem mlajše generacije – vse manj spolnih odnosov. Kako je mogoče, da je seks vseprisoten v kulturi, v resničnem življenju pa ga je vse manj?

Avtorica Jo Cohen Jones ponuja zanimivo diagnozo našega časa. Pravi, da je seks postal “kanarček v rudniku” aktualnih družbenih sprememb. Težava namreč ni v pomanjkanju libida, ampak v nečem veliko globljem: v našem strahu pred soljudmi.

“Varna spolnost”

Jonesova opozarja na zanimiv paradoks. Danes na vseh področjih slavimo raznolikost – hkrati pa želimo družbo tako zelo “poravnati” in narediti varno, da iz odnosov odstranjujemo tisto pravo, včasih nepredvidljivo drugačnost.

Da bi se vnela iskra poželenja, namreč potrebujemo dva ločena svetova, ki trčita skupaj. Potrebujemo skrivnost. Danes pa partnerje pogosto pod zavestnim ali podzavestnim vplivom spleta spreminjamo le v:

• Zrcala samih sebe: Od drugega pričakujemo le potrditev lastne vrednosti (instantni “všeček” v živo).
• Varna orodja za potešitev: Ker nas je strah globoke čustvene bližine, raje preklopimo na pornografijo ali površne odnose, kjer ni tveganja, da bomo zavrnjeni.

“Da bi nekoga videli kot unikatnega, resničnega in drugačnega od nas, moramo tvegati zavrnitev ali bolečino. To zahteva žrtvovanje. Ni čudno, da se raje umaknemo v varno cono in partnerja vidimo le kot podaljšek samega sebe,” opozarja Jonesova.

Smo nekaj pozabili?

Zgovoren je že naš jezik. Danes pogosto govorimo o “tehničnem” seksu, kot da gre predvsem za posameznikovo izkušnjo, ne pa za odnos med dvema osebama. Javne razprave o spolnosti vse pogosteje govorijo o privolitvi, spolnih identitetah, nasilju, pornografiji ali družbenih neenakostih, precej redkeje pa o želji, privlačnosti in človeški bližini.

Spletni pornografi so postali “ustvarjalci vsebin”, prostitucija je “seksualno delo”. Vse je zapakirano v poslovne, varne okvirje. Rezultat? Orgazmi so postali valuta, ki jo najlažje in najbolj varno trošimo sami – z masturbacijo.

Raziskovalci kot razloge za upad spolne aktivnosti med mladimi pogosto omenjajo vse več časa, preživetega pred zasloni, poznejše osamosvajanje, večjo osamljenost, gospodarsko negotovost ter spremenjene navade pri iskanju partnerjev.

Obravnavani esej pa ponuja še eno razlago – da smo v iskanju varnosti in popolnega medsebojnega razumevanja morda nekoliko pozabili, da so prav razlike med ljudmi pogosto temelj privlačnosti in bližine.

Bi dejtali nekoga z različnimi političnimi prepričanji?

Da ta strah pred drugačnostjo ni le teorija, dokazujejo tudi debate med slovenskimi spletnimi uporabniki. Na slovenskem Redditu se je pred kratkim razvila vroča razprava o tem, ali bi uporabniki sploh še dejtali nekoga z različnimi političnimi prepričanji.

Odgovori večine so jasni: “Niti pod razno,” “V partnerju iščeš kohezijo, ne konflikta,” in “Nočem paziti in se zadrževati, kot da hodim po jajcih.”

Čeprav gre za politiko, komentarji razkrivajo točno to, o čemer govori Jonesova: sodobni človek v partnerstvu vse težje prenaša trenja. Če se z nekom ne ujemamo v vsem, raje sploh ne tvegamo bližine.