Cene na slovenskih črpalkah so dosegle nove višine, vendar primerjava 37 evropskih držav pokaže presenetljivo sliko: naš bencin je še vedno med cenejšimi, dizel pa se približuje sredini lestvice.
Slednje pa je v nasprotju z zavajajočo kampanjo Svobode, ki krivdo za visoke cene goriv pripisuje vladi, čeprav se zavedajo, da so posledica stanja na svetovnih trgih – predvsem cen naftnih rafinerij in ne toliko cene sodčka surove nafte.
Liter 95-oktanskega bencina od danes stane 1,728 evra, liter dizla pa 1,991 evra. Za 50-litrski rezervoar dizla je tako treba odšteti skoraj sto evrov.
Visok račun pa tokrat ni predvsem posledica države. Vlada je trošarine znižala, vendar s tem ni mogla izničiti podražitve surove nafte in predvsem rafiniranih goriv.
Rafinerije so postale ozko grlo
Nafta brent trenutno stane okoli 107 dolarjev za sod, približno toliko kot v posameznih obdobjih leta 2022. Toda surova nafta je le prvi člen verige.
Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu, omejenega pretoka skozi Hormuško ožino, napadov na ruske rafinerije in manjšega izvoza goriv je močno upadla ponudba rafiniranih proizvodov. Evropska centralna banka je že julija ocenila, da so stroški predelave in rafinerijske marže k litru dizla prispevali okoli 35 centov, k litru bencina pa 23 centov.
Gre torej za nenavadno kombinacijo: dražja je surovina, še občutneje pa se je podražila njena predelava.
Slovenski bencin je še vedno med cenejšimi
Primerjava podatkov AMZS za 37 evropskih držav pokaže, da je 95-oktanski bencin cenejši le v približno devetih državah. Med njimi so Poljska, Švedska, Severna Makedonija, Bolgarija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Andora ter Kosovo.
Na drugi strani liter bencina največ stane na Norveškem, okoli 2,67 evra, na Danskem 2,52 in na Nizozemskem 2,36 evra. Slovenska cena je, kljub domačemu rekordu, torej občutno pod evropskim vrhom.
Pri dizlu smo manj ugodni. Slovenija je približno na sredini lestvice, najvišje cene pa imajo Danska, Norveška, Švica in Liechtenstein. Podatki AMZS so informativna državna povprečja, pri katerih je potrebno opozoriti, da si na avtocestah lahko cene še do 20 odstotkov višje.
Hitre pocenitve za zdaj ni pričakovati. Če se bodo dobave iz Rusije in z Bližnjega vzhoda sprostile, se lahko rafinerijske marže postopoma znižajo. Ob novih napadih ali daljših motnjah pa analitiki opozarjajo tudi na možnost novega skoka nafte proti 120 dolarjem za sod.
Hitra vrnitev cen na stare ravni zato ni samoumevna. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je že pred meseci opozoril, da visoke cene še vedno »ne odražajo resnosti problema«. Zaradi poškodovanih rafinerij in drugih energetskih objektov bi lahko popolno okrevanje po njegovi oceni trajalo tudi dve leti.
Trošarine so padle, gorivo pa se je podražilo
Maja 2025, ob menjavi vlade, je trošarina za bencin znašala 0,49693 evra, danes 0,41759 evra na liter. Gre za 16 % nižjo trošarino, ki jo dobi država. Pri dizlu je padla z 0,45878 na evropski minimum 0,330 evra, torej nižje ne more. Zanimivo je, da ima vlada pri bencinu torej še nekaj rezerve, pri dizlu pa nižje ne sme.
Kljub temu, da so se trošarine znižale, je bencin od maja 2025 dražji za 31 centov, dizel pa za 55,1 centa. Glavni pritisk na ceno torej ne prihaja zaradi trošarin države, ampak prihaja direktno iz mednarodnega trga.
Poglejmo si še gibanje trošarin skozi izbrano obdobje, torej od leta 2022 do danes.
Komentirajo lahko naročniki