Eden izmed referendumov 11. oktobra bo tudi o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga nasprotniki rušijo s trditvijo, da uvaja “politično policijo”.
A zaslišanj, kot da bi šlo za politično policijo, so bili po njihovih besedah v minulem mandatu deležni nekateri novinarji in komunikacijski strategi, ki s politiko nimajo neposredne povezave, razen da o njej pišejo, poročajo in jo komentirajo. Med njimi novinar Bojan Požar, direktor družbe Nove24TV Boris Tomašič, komunikacijski svetovalec Franci Zavrl in še nekateri.
Na zaslišanjih pred komisijo pod vodstvom Tamare Vonta je večkrat prišlo do ostrih besednih dvobojev med predsednico komisije in pričami. Posnetki nekaterih najbolj napetih trenutkov so po zaslišanjih zaokrožili tudi po družbenih omrežjih.
Zdaj so nekateri, ki so se znašli v središču teh preiskav, ustanovili Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave. Med ustanovitelji so med drugim Bojan Požar, Boris Tomašič, Sebastjan Jeretič, Franci Zavrl in Edvard Kadič, zavod pa naj bi jim pomagal pri nadaljnjih pravnih postopkih.
Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–26 so ustanovili Bojan Požar, Franci Zavrl, Miran Videtič, Sebastjan Jeretič, Edvard Kadič, Jože Biščak in Boris Tomašič.
Zavod bo pomagal posameznikom, ki naj bi jim bile v parlamentarnih preiskavah kršene pravice, in jim nudil podporo pri pravnih postopkih. Ustanovitelji komisiji pod vodstvom Tamare Vonta očitajo nedopustne vpoglede v poslovne in osebne račune ter uporabo parlamentarne preiskave za politično obračunavanje.
Poleg že vložene kazenske ovadbe zoper Vonto napovedujejo ovadbe zoper nekdanjega strokovnega sodelavca komisije Tomaža Modica, nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković in nekdanjega generalnega direktorja Fursa Petra Gruma.
Zavod se bo vključil tudi v referendumsko kampanjo o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Po oceni ustanoviteljev je izkušnja z Vontino komisijo pokazala, da je treba pravice prič in preiskovancev učinkoviteje zavarovati. Podrobnosti o delovanju in nadaljnjih pravnih korakih bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Jeretič razložil, kako so ga “preiskovali”
»Žrtve zlorab smo se enostavno prepoznali in s tem zavodom bomo tudi drug drugemu pomagali v naslednjih pravnih korakih,« nam je povedal Jeretič.
Sam pravi, da v času delovanja komisije ni imel nobenega uradnega dokumenta, na podlagi katerega bi se lahko odzval na njeno delovanje. Kljub temu je po njegovih besedah Delavska hranilnica komisiji posredovala podatke o poslovanju njegovega podjetja, komisija pa naj bi podatke o njegovem poslovanju zahtevala tudi od njegovih poslovnih partnerjev.
Po njegovem mnenju je komisija – namesto tega, da bi njega kot osebo, ki je bila predmet obravnave, vključila v postopek – informacije posredovala nekaterim novinarjem, ki naj bi ga nato skušali medijsko diskreditirati.
Podatki, pridobljeni s strani komisije, so se redno znašli v medijih, med njimi tudi osebni podatki s politiko nepovezanih pogodbenih PR sodelavcev in komunikacijskih strategov, ki niso ne absolutne ne relativne javne osebnosti.
»Lahko rečem, da je bila komisija, ki sem jo vodila sama, namenjena temu, da se na neki način obračuna s političnim nasprotnikom, s stranko SDS.« (prva predsednica komisije, Mojca Pašek Šetinc, v oddaji 24 ur zvečer, 4. marca 2024
»Tamara! Preiskovalna komisija, ki smo jo mi ustanovili, je za to stranko politično ful pomembna. Zato, da Janezu Janši za vedno povedo, da je kriminalec.« (besede, prepisane Vesni Vuković, iz znamenitih prisluhov, objavljenih na FB profilu Maske padajo)
Sebastjana Jeretiča smo vprašali tudi, ali bo zaščita zavoda v prihodnje na voljo komurkoli, ki bi se znašel v podobnem položaju – tudi morebitnim političnim nasprotnikom sedanje oblasti, denimo Jaši Jenullu ali Niki Kovač.
»Kdorkoli bi bil žrtev kakršnekoli parlamentarne preiskovalne komisije, bo seveda deležen podpore in pomoči ter nasvetov, ki jih bomo lahko delili,« odgovarja Jeretič.
Naročniška vsebina
Ustanovitev Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave s strani tistih, ki jih je minuli mandat v parlamentu zasliševala Tamara Vonta, je odlična poteza v kontekstu prihajajočega referenduma, saj opozarja na materijo, ki jo v svoji propagandi uporabljajo nasprotniki zakona – ti namreč trdijo, da sprememba uvaja politično policijo.
Kot smo na Zanima.me že večkrat poročali, sprememba s politično policijo nima ničesar skupnega. Še najbolj pa je na to spominjalo početje Poslanke Svobode Vonte v prejšnjem mandatu. Ne samo, da sta z novinarjem Necenzurirano Modicem temeljito pregledala poslovanje in račune konkurenčnih strank, lotila sta se tudi posameznikov, ki so v prejšnjem mandatu z njimi poslovali ali pa so lastniki medijev, ki so bili do Golobove oblasti izrazito kritični.
Ti so bili klicani kot “priče” na preiskovalno komisijo, tam pa, kot se je lahko prepričal kdorkoli je gledal ta zaslišanja, bili obravnavani kot kakšni kriminalci. Poslanka Vonta se je do povabljenih obnašala pokroviteljsko, arogantno, sarkastično in na trenutke ponižujoče.
In več kot to – zaupni poslovni podatki pravnih oseb – denimo s.p.-jevcev s področja komunikacijskih storitev in stikov z javnostmi, ki so pogodbeno sodelovali s političnimi strankami, so se znašli v medijih, celo na RTV Slovenija in drugod.
Ti ljudje so bili zlorabljeni in so žrtve takratne oblastne politike. Ali lahko kaj glede tega storijo v pravnem smislu, je odprto vprašanje, in sami pravijo, da delajo v tej smeri. Še pomembnejše od tega pa je jasno sporočilo, da če že, je politična policija za te ljudi, ki niso bili povšeči oblasti, oziroma stranki Svoboda, v prejšnjem mandatu že obstajala. Nova zakonodaja pa, roko na srce, možnost tovrstnih zlorab ne veča, niti ne odpravlja.
Ideja o Zavodu za zaščito žrtev parlamentarne preiskave je lahko v tolažbo tistim, ki se zdaj bojijo, da bi se znašli med “pričami” in da bi kdo z njimi tako obračunaval, kot je v prejšnjem mandatu s klicanimi Tamara Vonta. Kot zagotavlja Jeretič, jih bodo z veseljem sprejeli pod svoje okrilje.
[/swpm_protected][/zaklenjeno]
Komentirajo lahko naročniki