Državni zbor je soglasno razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.
A medtem ko je bilo glasovanje mirno, je razprava pred njim razkrila, da bo prava kampanja tekla o vsem prej kot o samih členih zakona – od Gen-I do afere Black Cube.
“Referendum o korupciji.”
“Prva nezaupnica koaliciji.”
“Bivši udbaši in komunajzarji.”
“Največja politična policistka.”
Ne, to ni povzetek burne predvolilne kampanje. To je le del besednjaka, ki je danes odmeval v državnem zboru med razpravo o referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Če je kdo pričakoval predvsem razpravo o ustavnih varovalkah, sodnem nadzoru in posameznih členih zakona, je dobil nekaj povsem drugega. Poslanci so namreč zelo hitro odprli skoraj vse največje politične afere zadnjih let.
Poslanci so sicer soglasno podprli razpis referenduma za 11. oktober. Glasovanje zato ni bilo sporno. Pravi politični spopad se je začel pri vprašanju, kaj novela pomeni – in predvsem, kaj bo referendum v resnici predstavljal.
Referendumska kampanja bo očitno zelo razburkana
Na papirju gre za razpravo o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi. V praksi pa je bilo že danes jasno, da se kampanja seli precej širše.
Na eni strani so zagovorniki novele vztrajali, da zakon ne uvaja novih pooblastil, ampak odpravlja postopkovne blokade, zaradi katerih parlamentarne preiskovalne komisije pogosto ne pridejo do zaključka. Andrej Poglajen je referendum označil za “referendum o korupciji”, zagovorniki novele pa so poudarjali, da sedanja ureditev omogoča zavlačevanje postopkov.
Na drugi strani so nasprotniki opozarjali, da novela zmanjšuje sodne varovalke in politiki daje preveč prostora za posege v pravice posameznikov. Robert Golob je referendum označil za “prvo nezaupnico koaliciji” in poudaril, da lahko ljudi pred politiko zaščiti le pravna država.
Toda pravna razprava ni trajala dolgo.
Kmalu so na dnevni red prišli Gen-I, Litijska, bančni računi, madžarsko financiranje medijev, energetika in celo izraelska družba Black Cube. Žan Mahnič je glede pobudnikov referenduma govoril o “bivših udbaših in komunajzarjih”, Poglajen pa je Tamaro Vonta označil za “največjo politično policistko”.
Namesto razlage posameznih členov zakona so si poslanci izmenjevali očitke o prikrivanju korupcije, zlorabi oblasti in politično motiviranih preiskavah. Prav zato se zdi, da današnja seja ni bila toliko razprava o zakonu kot napoved referendumske kampanje.
Varovalke pa so take, da zaradi nagnjenosti sistema “varovalk” v levo, omogočajo blokiranje parlamentarnrne preiskave samo levičarjem, proti desničarjem pa je, kot je dokazala Tamara Vonta v prejšnjem mandatu, dovoljeno vse… Slovenijo je treba uravnotežiti.
Tudi Golob je v… https://t.co/xxMTECm8KP— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) July 22, 2026
O čem sploh bo referendum?
Če odmislimo ostro retoriko, je zanimivo, da si obe strani v osnovi priznavata iste cilje. Obe zagovarjata parlamentarne preiskave. Obe govorita o učinkovitem boju proti korupciji. Obe poudarjata pomen človekovih pravic. Spor je drugje.
Vprašanje je, katera nevarnost je danes večja: da parlamentarne preiskave zaradi dolgotrajnih postopkov ne morejo učinkovito opraviti svojega dela ali da bi po novem lahko politika preveč posegala v pravice posameznikov.
Med redkimi konkretnimi podatki je izstopila navedba poslanca Resni.ce Nedeljka Todorovića, da je bilo od osamosvojitve ustanovljenih 43 parlamentarnih preiskovalnih komisij, končno poročilo pa jih je pripravilo le 13.
Zagovorniki novele v tem vidijo dokaz neučinkovitosti sedanjega sistema, nasprotniki pa odgovarjajo, da hitrejši postopki sami po sebi še ne pomenijo bolj pravične ureditve.
Če je današnja seja pokazala kaj, potem predvsem to, da oktobrski referendum najverjetneje ne bo kampanja o posameznih členih zakona. Veliko bolj bo referendum o vseh največjih političnih aferah zadnjih let – od Gen-I in Litijske do Black Cube, bančnih računov, očitkov o politični policiji in vprašanja, kdo komu preprečuje preiskovanje korupcije.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki