Zlorabe v parlamentu klovnjaške banana republike

Na spletu je minuli teden vzniknila peticija, ki domov pošilja predsednika državnega, zbora Zorana Stevanovića, podpisala pa so jo velika svetovna imena, od Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega do bržkone tudi LA Lakersov, ki te dni uživajo lepote mokre Ljubljane.

Ker je na tak način diskreditirala samo sebe, posredno pa še večinske medije, ki so jo promovirali kot suho zlato, so jo z neta hitro umaknili, z bizarno razlago, da so jo napadli Indijci in Izraelci. Je pa dala “briljantno” idejo očitno precej brezidejni opoziciji: da bi o predsedniku DZ Stevanoviću razpisali kar posvetovalni referendum.

Zakaj se bo ta predlog Svobode, SD-ja in Levice v slovensko politično zgodovino vpisal kot vrhunec abotnosti nekega obdobja, ne bom posebej razlagal, ker je to dovolj nazorno za Zanima.me povedal ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. Dejal je, da je ideja »tako absurdna, da ni niti več smešna«, ter da bi izvedba česa takega Slovenijo na naslovnice svetovnih medijev postavilo kot »klovnjaško banana republiko.«

Prav »klovnjaška banana republika« se mi zdi najbolj posrečen opis obdobja, ki se je začelo nekako s prihodom Svobode na sceno in Urške Klakočar Zupančič na čelo parlamenta ter nadaljevalo z Zoranom Stevanovićem in novo oblastjo, ki od uvedenih standardov ne odstopa.

Za to obdobje je značilna popolna degradacija zakonskega in ustavnega reda, v zadnjem času pa še maličenje koncepta neposredne demokracije, če si ponovno izposodim slikovito Terškovo izrazoslovje.

Čeprav je žalostno, da državni zbor vodi človek kot je Zoran Stevanović ter da desna koalicijska večina gladko povozi ustavo, kadar ji to ustreza, pa je zgražanje leve opozicije nad tem vrhunec svetohlinstva. Ignoranco pravnega reda, ko je ta ovira lastnemu političnemu interesu, so v modus operandi vpeljali ravno oni. Pa tudi Stevota bi v trenutku posvojili, če bi jim omogočil obstanek na oblasti. Ni ga Golob z vabilom na kosilo naključno prištel med demokratične stranke, po volitvah pa mu dvoril in ga vabil na pogajanja za svojo bodočo koalicijo.

Da na levi nimajo nikakršnih zadržkov do gaženja po institutih demokracije, dokazuje tudi načrtno onemogočanje vladanja preko sklicevanja referendumov. Zagnali so propagandno akcijo, ki sta jo družno najavila Robert Golob in Jaša Jenull, da si ljudje namestijo digitalno potrdilo, saj bo »teh referendumov še kar nekaj,« kot je zatrdil Golob.

Da ne bo pomote, spodbujanje k aktivnemu državljanstvu je nekaj pozitivnega in zato poziv sam po sebi ni problematičen. Težava je, da tega ne počnejo iz iskrenega podpiranja neodvisnega ljudskega odločanja, temveč za lasten političen interes, blokado desnosredinske oblasti za vsako ceno.

Ljudje politike volimo, da vladajo v našem imenu

Referendumi so, ob volitvah, višek demokracije, a so namenjeni ljudskemu opredeljevanju glede najbolj vitalnih družbeno-političnih vprašanj sobivanja v državi Sloveniji. Med te pa nikakor ne sodi urejanje zakonodaje o parlamentarni preiskavi, kaj šele opredeljevanje do konkretnega politika. Še interventni zakon lahko med teme, ustrezne za referendum, uvrstimo zgolj pogojno.

V Sloveniji imamo predstavniško demokracijo, kar pomeni, da ljudje na rednih volitvah za štiriletni mandat izvolimo svoje zastopnike in jih s tem pooblastimo za vodenje države. Če zaupanje volivcev izdajo, jih kaznujemo na naslednjih volitvah, morebitno preveliko samovoljo pa krotimo z demokratičnimi mehanizmi kot so javni pritisk, protesti, referendumi.

Da, tudi referendumi, a ne za vsako stvar, katere se loti oblast, ki ni leva. Jasno, da bodo stvari počeli drugače kot levičarji, saj so bili za to izvoljeni. Če bi bili državljani zadovoljni s koncepti vladanja levice, bi jih ponovno večinsko volili, pa jih niso. Kljub temu se na levi obnašajo, kot da so edini z licenco za vodenje države, če pa se na oblasti po kakšnem naključju znajde kdo drug, ga je treba nemudoma onemogočiti in ga z nje čim prej odstraniti.

Razumljivo, a neopravičljivo

V tako sovražnem okolju je po svoje razumljivo, da vladajoča koalicija v svoj bran uporablja primerljive standarde, metode in sredstva. Razumljivo, ne pa opravičljivo, če imaš demokracijo rad in jo tudi spoštuješ, čeprav se s tem postaviš v depriviligiran položaj do brezbrižnežev, ki že iz zgodovinskih razlogov do nje nimajo pravega odnosa in afinitete.

Na zlorabo referendumov v namen blokade oblasti je tako koalicija odgovorila s quid pro quo – napovedjo lastnih treh referendumov, ki bodo nevtralizirali nasprotnikovo potezo.

Kako nizko ta spirala brezbrižnosti vodi, je pokazatelj ravno nonšalanca, s katero nekdo brez sramu predlaga referendum o razrešitvi konkretnega javnega funkcionarja, ker se mu je ta zataknil v grlu.

K temu lahko dodam samo še eno modro misel spoštovanega ustavnega pravnika: “Poskus, da bi se o takih idejah pogovarjali resno, potiska človeka v odpoved intelektualnemu dostojanstvu. Pomislim na besedo »butalizem«.”