Bodo o Stevanoviću odločali volivci? Teršek: »S tem bi postali klovnjaška banana republika«

Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so predlagale posvetovalni referendum o razrešitvi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića.

Predlog, ki ga je predsednik DZ označil za absurdnega, odpira nenavadno vprašanje: ali je referendum mogoče uporabiti za politični pritisk na konkretnega nosilca javne funkcije, čeprav izid glasovanja njegove razrešitve sploh ne bi povzročil?

Pravnik dr. Andraž Teršek je v ostrem odzivu za naš portal opozoril, da bi takšna uporaba referenduma lahko razvrednotila institut neposredne demokracije in ustvarila nevaren precedens, po katerem bi bilo mogoče ljudsko glasovanje uporabiti za pritisk na praktično kateregakoli izvoljenega ali imenovanega funkcionarja.

Stevanović: farsa, maltretiranje ljudi in norčevanje

Poslanci opozicijskih strank so včeraj v parlamentarno proceduro vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Volivce bi vprašali, ali podpirajo predlog, da državni zbor predčasno razreši svojega predsednika Zorana Stevanovića. Predlagatelji mu očitajo ravnanja, ki naj bi bila v nasprotju z ustavo, zakonodajo in načelom integritete ter naj bi škodovala ugledu in delovanju parlamenta.

Opozicija je sicer že konec julija vložila predlog za njegovo razrešitev. Z odločanjem o njej je po navedbah predstavnikov opozicije ta pripravljena počakati do izida referenduma. Stevanović je pobudo včeraj že označil za farso, maltretiranje ljudi in norčevanje. Napovedal je tudi, da izida takšnega glasovanja ne bi štel za razlog za odstop.

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Razpiše ga lahko, preden o vprašanju dokončno odloči, njegov izid pa državnega zbora ne zavezuje.

Tudi če bi večina sodelujočih na referendumu glasovala za Stevanovićevo razrešitev, bi o usodi predsednika državnega zbora odločal državni zbor.

Ne gre le za podporo ali nasprotovanje Stevanoviću

Toda ključno vprašanje ni samo, koliko podpore ima predsednik parlamenta. Predlog odpira širši institucionalni problem: ali se lahko posvetovalni referendum, namenjen pomembnim vprašanjem iz pristojnosti državnega zbora, uporabi tako, da se ljudje odločajo o obstanku konkretne fizične osebe na javni funkciji, ki je bila povrh vsega nanjo tudi izglasovana.

Zoran Stevanović je bil 10. aprila za predsednika državnega zbora izvoljen z 48 glasovi. Mandat za vodenje parlamenta je torej dobil z odločitvijo poslancev. Razreši ga lahko le ista institucija, če se za to oblikuje nova večina najmanj 46 poslancev.

Referendum bi ustvaril nenavaden dvojni položaj. Ljudstvo bi se izrekalo o konkretnem posamezniku, vendar njegova odločitev ne bi imela neposrednega pravnega učinka. Končna pristojnost in politična odgovornost bi ostali pri poslancih, ki že imajo na voljo postopek, po katerem lahko predsednika državnega zbora razrešijo.

Pravnika: med nagajanjem in razvrednotenjem ustavnega instituta

O tem, ali je takšen posvetovalni referendum pravno dopusten, kaj pomeni zakonski pogoj, da mora biti vprašanje širšega pomena za državljane, in kakšen precedens bi lahko ustvaril, smo vprašali pravnika.

Profesor dr. Jernej Letnar Černič je v odzivu dejal, da imajo poslanci, vključno z predsednikom DZ, imajo v slovenski ustavni demokraciji reprezentativni mandat. So predstavniki vseh državljanov in državljank. “Predsednika DZ tako lahko izvolijo razrešijo le poslanci. Pobudo za posvetovalni referendum gre zato razumeti le kot politično nagajanje opozicije predsedniku DZ, ki ga bo kot kažejo nekatere zadnje izkušnje iz primerljivih evropskih ustavnih demokracij politično le še bolj okrepilo,” je prepričan naš sogovornik.

Precej bolj oster pa je bil ustavni pravnik in pravni filozof dr. Andraž Teršek. “Pobuda za posvetovalni referendum o razrešitvi posamičnega funkcionarja, pa naj bo predsednik DZ ali kdo drug, predstavlja popolno nerazumevanje in hudo odstopanje od namena posvetovalnega referenduma in vodi v razvrednotenje in degradacijo tega ustavnega in zakonskega instituta,” meni.

“V tem prepoznam dih jemajoči absurd, ki že prestopa okvirje polja za resno in konstruktivno razpravo in pomembnih družbenih in političnih temah. In to nima prav nič opraviti s tem, kaj si kdo misli in kakšno mnenje ima kdo o določenem nosilcu javne funkcije,” ob tem je še dodal, da je zadeva tako absurdna, da ni niti več smešna. “Poskus, da bi se o takih idejah pogovarjali resno, potiska človeka v odpoved intelektualnemu dostojanstvu. Pomislim na besedo »butalizem«.”

Zato je odgovor na vprašanje o dopustnosti takšnega referenduma “kategorični NE”.

Če bi namreč dopustili takšen precedens, bi lahko na referendumih, po dnevno-politični potrebi ali skoraj za folklorno zabavo ali šegavost, ali pa iz gole neumnosti, posvetovalno ali celo zavezujoče odločali o razrešitvi premierjev, ministrov, predsednika države, ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic ali guvernerja Banke Slovenije…, “kar bi ne le povsem paraliziralo delovanje pravne države in izničujoče degradiralo institut referenduma, ampak tudi samo ustavo in ustavni red. Takšna praksa bi pisala nadaljevanje tiste znamenite slovenske knjige o prigodah in norčijah ljudi iz Butal,” je prepričan Teršek.

“S takšno zlorabo instituta referenduma in izmaličenjem koncepta neposredne demokracije bi država morda prišla na naslovnice svetovnih medijev. A kot klovnjaška banana republika, ne pa zaradi sijajnosti in iskrive domiselnosti take ideje. Takšne pobude zatorej ne pomenijo nič drugega kot poskus degradacije javnega prostora in osupljive zlorabe pravnih institutov,” je še prepričan Teršek.