Referendum o politični policiji? Kaj je v resnici počela prava politična policija

Pobudniki referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so danes v državni zbor vložili podpise za razpis referenduma, so svojo kampanjo zgradili okoli močnega sporočila: Slovenija naj bi dobila »politično policijo«.

Toda kaj ta izraz sploh pomeni? Gre za zgodovinski pojem, pravni izraz ali politično geslo?

Več kot 44.600 podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je pokazalo, da bo eden osrednjih političnih sporov jeseni potekal okoli enega samega izraza – politična policija.

ZBRALI SMO 42.004 PODPISE ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI 🏆

Hvala vsem, ki ste oddali podpis in k oddaji spodbujali prijatelje, sodelavce in sosede. Posebej hvala tudi vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki ste pomagali na terenu.

Podpisi so bili prvi korak, zdaj pa… pic.twitter.com/arzGrsIkg3

— Danes je nov dan (@danesjenovdan) July 7, 2026

Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela odpira vrata politično motiviranim preiskavam in zmanjšuje pravne varovalke posameznikov. Nasprotniki teh očitkov pa menijo, da gre za pretirano in zavajajočo primerjavo.

Kaj ta izraz sploh pomeni?

Politična policija je orodje oblasti proti “sovražnikom”

Publicist in raziskovalec delovanja nekdanje Službe državne varnosti (Udbe) Igor Omerza meni, da se izraz v javni razpravi uporablja precej ohlapneje, kot ga razume zgodovina.

Kot pojasnjuje, je njena temeljna značilnost prikrito delovanje. Politična policija po njegovih besedah deluje prek tajnih sodelavcev, tajnega prisluškovanja, sledenja in drugih metod nadzora nad ljudmi, ki jih oblast dojema kot politične nasprotnike. Jugoslovanska Udba je po njegovih besedah v tujini posegala tudi po najskrajnejših metodah, vključno z atentati in ugrabitvami.

V zgodovini so bili najbolj znani primeri takšnih služb vzhodnonemška Stasi, sovjetski KGB, romunska Securitate in jugoslovanska Udba oziroma Služba državne varnosti. Njihova naloga ni bila zgolj preiskovanje kaznivih dejanj, temveč predvsem varovanje vladajočega režima ter nadzor in zatiranje političnih nasprotnikov.

Skregano z bistvom politične policije

Omerza pri tem opozarja na pomembno razliko med totalitarnimi in demokratičnimi sistemi. “V parlamentarnih demokracijah govorimo o političnih nasprotnikih, ne o političnih sovražnikih,” pravi. Po njegovem je bila politična policija namenjena prav preganjanju resničnih, domnevnih ali potencialnih “sovražnikov” oblasti.

Prav zato meni, da parlamentarne preiskovalne komisije – čeprav imajo lahko široka pooblastila – niso primerljive s politično policijo. “Parlamentarna preiskovalna komisija ni tajna. Njeno delovanje je javno. To je že samo po sebi skregano z bistvom politične policije,” dodaja.

Omerza ob tem izpostavlja še zanimiv zgodovinski paradoks. Med pobudniki referenduma je tudi več oseb, ki jih je v času socialistične Jugoslavije spremljala nekdanja tajna politična policija. Za enega od pobudnikov, sociologa Rastka Močnika, pa Omerza trdi, da je bil registriran kot vir Udbe, kar podrobneje opisuje v svoji knjigi Temna stran Dela.

Paradoks! Škatlo “Proti uvedbi politične policije” je nosil tudi konfident politične policije (Udbe) Rastko Močnik (kodno ime Albert Arko). Ovajal je kvekerje, na zvezi ga je držal veleudbovec Marko Zore. Več v moji knjigi “Temna stran Dela”, str. 607-619. https://t.co/D8ofOdcUXn pic.twitter.com/EffOiuzq8B

— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) June 3, 2026

Kaj pobudniki sploh očitajo noveli?

Pobudniki referenduma trdijo, da novela zakona odpravlja pomembno pravno varovalko pred politično motiviranimi parlamentarnimi preiskavami.

Sporno se jim zdi predvsem, da novela posameznikom, ki bi bili predmet parlamentarne preiskave, ne bi več omogočala, da že ob začetku postopka zahtevajo presojo ustavnega sodišča o odreditvi preiskave.

Opozarjajo tudi, da lahko parlamentarne preiskovalne komisije od državnih organov pridobivajo občutljive podatke, zato menijo, da bi zmanjšanje sodnega nadzora lahko povečalo možnost politično motiviranih zlorab.

Ne vem, kje so bili ti pobudniki, ko se je sprejemal t.i. Šutarjev zakon in je bila takorekoč celotna pravna stroka proti. In se je res grobo poseglo v nekatere najbolj temeljne človekove pravice in svoboščine, npr. pravico do nedotakljivosti stanovanja… https://t.co/JFadzrGO8a

— Blaž Kovačič Mlinar (@KovacicMlinar) July 7, 2026

“Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna med demokracijo in antidemokracijo,” je ob vložitvi podpisov dejal eden od pobudnikov Vlado Miheljak. Franco Juri pa je referendum označil za “referendum proti politični samovolji”.

V Gibanju Svoboda so medtem napovedali aktivno vključitev v referendumsko kampanjo in novelo označili kot poskus uvedbe “politične policije”.

Politični slogan ali zgodovinski pojem?

Izraz politična policija ni pravni pojem, ampak predvsem zgodovinski in politološki izraz, ki se je v aktualni referendumski kampanji preselil v politični besednjak.

Kje v zakonu je opredeljena politična policija ter njene naloge in pristojnosti?

Prosim za navedbo členov. https://t.co/bhfcAEIo1v

— Jelka Godec (@jelka_godec) July 1, 2026

Referendumska kampanja bo zato potekala na dveh ravneh: ena bo pravna in se bo vrtela okoli vprašanja, ali novela res zmanjšuje varovalke pred morebitnimi političnimi zlorabami parlamentarnih preiskav, druga pa simbolna – ali je izraz politična policija primeren opis teh sprememb ali predvsem politično geslo, s katerim želijo pobudniki mobilizirati volivce.

To presojo bodo morali na koncu opraviti volivci sami.